Predstavitev poročila o nacionalni konkurenčnosti na seji Strateškega sveta za raziskave, razvoj in inovacije
Na GZS je 13. marca 2025 potekala 7. redna seja Strateškega sveta za raziskave, razvoj in inovacije (SSRRI), kjer so bile oblikovane ključne smernice za krepitev inovacijskega ekosistema in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V tem okviru je Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja predstavila poročilo o nacionalni konkurenčnosti po metodologiji IMD, v katerem je izpostavila ključne izzive in priložnosti za izboljšanje inovacijskega okolja v Sloveniji. Seje SSRRI kot oblika platforme za srečanje vseh ključnih deležnikov prispevajo k tesnejšemu sodelovanju med gospodarstvom, raziskovalnimi organizacijami in državo ter spodbujajo usklajeno delovanje pri oblikovanju inovacijskih politik.
Dve medijski objavi izpostavljata prvo sodelovanje Slovenije v raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma o prihodnosti delovnih mest
V Dnevniku sta bila 14. marca 2025 objavljena dva prispevka o tem, da je bila v letu 2024 Slovenija prvič vključena v raziskavo Svetovnega gospodarskega foruma o prihodnosti delovnih mest, pri kateri je sodeloval tudi Inštitut za ekonomska raziskovanja. V članku https://www.dnevnik.si/novice/posel/tjasa-bartolj-slovenija-letos-prvic-sodelovala-v-raziskavi-svetovnega-gospodarskega-foruma-2720965/ dr. Tjaša Bartolj predstavi ključne trende zaposlovanja, vključno z rastjo tehnoloških poklicev, ter razlike med pričakovanji delodajalcev in zaposlenih glede delovnih pogojev, razvoja talentov in plač. Drugi prispevek, https://www.dnevnik.si/novice/posel/prihodnost-delovnih-mest-v-sloveniji-kaj-morate-obvladati-ze-danes-2720966/, prikazuje napovedi raziskave: do leta 2030 je ocenjeno neto povečanje za 78 milijonov delovnih mest na globalni ravni, ob hkratni spremembi skoraj 40 odstotkov potrebnih veščin na delovnem mestu. Med najbolj iskanimi veščinami prihodnosti izstopajo analitično razmišljanje, odpornost, prilagodljivost, agilnost ter vodstvene sposobnosti. Povečuje se tudi pomen tehnološke pismenosti, empatije, aktivnega poslušanja in vseživljenjskega učenja. Umetna inteligenca in kibernetska varnost sta med najhitreje rastočimi področji, kar kaže na potrebo po prilagajanju izobraževalnih programov in strategij razvoja kadrov.