Predstavitev osnutka Strategije regionalnega razvoja 2026–2050 na Slovenskih regionalnih dnevih
Slovenski regionalni dnevi 2025 so potekali 22. in 23. oktobra na Kopah, pod naslovom Celostno načrtovanje za prihodnost regij. Osrednja tema dogodka je bila predstavitev osnutka Strategije regionalnega razvoja 2026–2050, ki jo je predstavil Damjan Kavaš, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja. Strategija bo omogočila boljše usklajevanje sektorskih in teritorialnih pogledov, hkrati pa zagotavljala usklajeno povezovanje pristopov »od spodaj navzgor« in »od zgoraj navzdol« pri uresničevanju razvojnih prioritet regij. S tem bo prispevala k večji skladnosti politik in zagotovila okvir za regionalne ukrepe, ki bodo omogočili učinkovitejšo rabo omejenih javnih sredstev. Poseben poudarek bo tudi na zmanjševanju trenutne razdrobljenosti regionalnih spodbud – tako namensko kot finančno.
Prispevek o konkurenčnosti Slovenije na konferenci Change Makers
V Kristalni palači v Ljubljani je 21. oktobra 2025 potekala konferenca Change Makers – Voditeljstvo v času sprememb v organizaciji Beyond Leadership Slovenia. Gre za prvo konferenco v Sloveniji, posvečeno konkurenčnosti in voditeljstvu v času sprememb. Konferenca je združila voditelje, vizionarje in podjetnike s skupno idejo, kako voditi in zmagovati v času sprememb. Vrhunski govorci, predstavniki stroke, gospodarskih združenj in podjetij so predstavili svoje zgodbe o podjetniškem pogumu, inovacijah in spremembah ter spregovorili o tem, kaj Slovenija potrebuje za preboj med 20 najkonkurenčnejših držav na svetu. Na dogodku sta Damjan Kavaš, direktor IER, in Sonja Uršič, raziskovalka IER, osvetlila rezultate konkurenčnosti Slovenije na podlagi raziskave IMD World Competitiveness Ranking, ki jo pripravlja Mednarodni inštitut za razvoj managementa (IMD) iz Lozane v sodelovanju s partnerskimi organizacijami – v Sloveniji sta to Inštitut za ekonomska raziskovanja in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Več informacij lahko najdete na spletni strani konference https://changemaker.si/.
Priznanje za znanstveno odličnost: prof. dr. Miroslav Verbič nagrajen z Zoisovim priznanjem
Z velikim ponosom sporočamo, da je prof. dr. Miroslav Verbič, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter znanstveni svetnik na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik. Njegove raziskave pomembno prispevajo k razumevanju vplivov finančnih kriz in državnih odločitev na podjetja in gospodarstvo – še posebej v Sloveniji in evroobmočju. S svojimi ugotovitvami odpira nove poti za bolj stabilne in odporne ekonomske politike, ki prispevajo k dolgoročni blaginji družbe. Zoisovo priznanje potrjuje izjemno znanstveno odličnost prof. dr. Verbiča ter družbeni pomen njegovega dela. Na IER smo ponosni, da je del naše raziskovalne skupnosti in da s svojim znanjem ter vizijo prispeva k razvoju ekonomskih politik, ki naslavljajo izzive sodobnega gospodarstva. Ob tem prof. dr. Verbiču izrekamo iskrene čestitke!
First I3 Instrument Forum in Brussels
Med 24. in 25. septembrom je v Bruslju potekal prvi I3 Instrument Forum, ki ga je organizirala Evropska komisija. Dogodek je bil zasnovan kot priložnost za pregled dosežkov instrumenta I3 ter za izmenjavo praks in oblikovanje prihodnjih usmeritev. V prvem delu je bil dogodek posvečen plenarnim razpravam in panelom, kjer so bile predstavljeni rezultati, uspešne zgodbe projektov, sinergije z drugimi programi ter pomen instrumenta I3 za regijsko rast in evropsko konkurenčnost. V drugem delu je bil dogodek bolj delovno usmerjen in je vključeval srečanja koordinatorskih skupin, tematske delavnice in razprave v diskusijskih skupinah po posameznih sklopih instrumenta. Predstavnica IER mag. Larisa Vodeb je sodelovala v razpravah kot članica diskusijske skupine, ki je bila osredotočena na izzive oblikovanja regionalnih, nacionalnih in evropskih verig vrednosti z vidika vključevanja manj razvitih regij. Diskusija se je osredotočila tudi na izzive upravljanja regionalnih inovacijskih ekosistemov ter na povezovanje deležnikov v procesih podjetniškega odkrivanja. Preko izmenjav izkušenj, predstavitev praktičnih pristopov, potencialnih možnostih za okrepitev sodelovanja med razvitejšimi in manj razvitejšimi regijami so člani skupine prispevali predloge o možnostih za nadaljnje izboljšave instrumenta ter priporočila za obdobje po letu 2027. Dogodek je bil pomembna priložnost za poglobitev strokovnih povezav, krepitev vloge našega inštituta v evropskem prostoru in zbiranje dragocenih informacij za prihodnje aktivnosti.
Trenutno ni odprtih javnih naročil in razpisov
Participation in the StartMeUp! 2025 conference
V Kristalni palači v Ljubljani je 24. septembra 2025 potekala mednarodna konferenca StartMeUp! v soorganizaciji Advantage Austria, Slovensko-nemške gospodarske zbornice in SPIRIT Slovenija. Dogodek je namenjen povezovanju inovatorjev, podjetnikov in podjetij iz Slovenije in Avstrije ter odpiranju poti do novih trgov preko čezmejnega sodelovanja. Program konference je združeval poučna predavanja, panelne razprave, predstavitve poslovnih idej ter kratke poslovne razgovore ena na ena, kjer so se udeleženci lahko neposredno povezali s potencialnimi partnerji. Posebej odmevne so bile razprave o oblikovanju inovativnih podjetniških ekosistemov ter o izzivih in priložnostih za rast zagonskih podjetij v regiji. Dogodka se je udeležil Luka Radičević, mladi raziskovalec na Institutu za ekonomska raziskovanja, ki v okviru doktorskega študija raziskuje področje vlaganja z družbenimi učinki ter odnose med vlagatelji in podjetniki. Sodelovanje na tovrstnih dogodkih omogoča vpogled v aktualne raziskovalne trende in priložnosti za povezovanje raziskovalnih spoznanj s prakso podjetniškega sveta.
Conference on the launch of the public call for proposals to promote cultural and creative industries
Na konferenci, ki je potekala 3. septembra 2025 na MAO, so bile predstavljene nove strateške usmeritve nacionalne platforme Center za kreativnost v okviru evropske kohezijske politike 2024–2028 ter odprta razprava o vlogi kulturnih in kreativnih industrij pri inovacijah, medsektorskem sodelovanju in trajnostnih družbenih spremembah. Dogodek je povezal odločevalce, predstavnike podpornih okolij, ustvarjalce, podjetnike in raziskovalce. Udeleženci so pridobili ključne informacije o razpisu JR CzK 25 in spremljajočih aktivnostih, namenjenih kakovostni pripravi projektov ter povečanju možnosti za uspešno pridobitev sredstev. Okrogla miza, ki jo je vodil in moderiral dr. Damjan Kavaš, direktor IER, je bila osredotočena na pomen medsektorskih sodelovanj in sinergij med kulturo, gospodarstvom in znanostjo za trajnostno prihodnost. Več informacij lahko najdete na spletni strani CzK: https://czk.si/dogodki/konferenca-spodbujanje-kulturnih-in-kreativnih-industrij
An action plan for the implementation of the National Intellectual Property Strategy 2030 is adopted
Vlada Republike Slovenije je 19. junija 2025 sprejela Akcijski načrt za izvajanje Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030, s katerim bo Slovenija okrepila podporno okolje za ustvarjanje in uporabo intelektualne lastnine in s tem prispevala k večji inovativnosti ter konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Pri pripravi akcijskega načrta je sodeloval tudi Inštitut za ekonomska raziskovanja. Akcijski načrt določa konkretne načrtovane aktivnosti, odgovorne nosilce, časovnico izvedbe, ciljne skupine, potrebna sredstva ter sistem spremljanja izvajanja. S tem predstavlja operativni oziroma izvedbeni dokument za uresničevanje ciljev v letu 2024 sprejete Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030, ki se osredotoča na okrepitev okolja za učinkovito ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine, povečanje ozaveščenosti in znanja o intelektualni lastnini ter krepitev vloge intelektualne lastnine v zasebnem in javnem sektorju ter v celotni družbi. S sprejetjem akcijskega načrta Slovenija nadaljuje prizadevanja za ustvarjanje spodbudnega inovacijskega okolja, ki bo podpiralo gospodarsko rast, tehnološki napredek in konkurenčnost v mednarodnem prostoru.
Ohmleta: a new research platform for energy poverty
Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja predstavljamo novo interaktivno platformo Ohmleta (www.ohmleta.si), ki je namenjena boljšemu razumevanju in prepoznavanju energetske revščine v Sloveniji. Ime Ohmleta simbolno opominja, da brez energije ni udobja in ni izbire. Tako kot omleta brez toplote ostane surova, ostane surov tudi vsakdan tistih brez dostopa do osnovnih energetskih storitev. Za zasnovo platforme stoji raziskovalna ekipa IER: dr. Kaja Primc (vodja projekta), dr. Renata Slabe Erker, dr. Miha Dominko, dr. Darja Zabavnik, dr. Matjaž Črnigoj in Luka Radičević, mag. Projekt financira Agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS v okviru temeljnega projekta »Napredek pri modeliranju za premostitev vrzeli v praksi pri reševanju energetske revščine« ter programskega stebra stabilnega financiranja.
National Competitiveness Results Presentation – IMD World Competitiveness Yearbook 2025 Launch
Na agenciji Spirit Slovenija, ki finančno podpira izvajanje raziskave nacionalne konkurenčnosti Slovenije, je 16. junija potekala tiskovna konferenca ob objavi lestvice konkurenčnosti, ki jo pripravlja Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) iz Lausanne. Na tiskovni konferenci sta sodelovala Sonja Uršič in Damjan Kavaš z Inštituta za ekonomska raziskovanja ter Mateja Drnovšek z Ekonomske fakultete. Inštitut za ekonomska raziskovanja kot nacionalni partner IMD za Slovenijo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto spremlja nacionalno konkurenčnost Slovenije po metodologiji IMD že vse od leta 1999. V okviru tega vsako leto izvedemo mnenjsko raziskavo med menedžerji slovenskih podjetij, njeni rezultati v kombinaciji z naborom statističnih kazalnikov pa sooblikujejo uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti. V okviru tiskovne konference smo predstavili uvrstitev Slovenije na letošnji IMD lestvici konkurenčnosti in pri tem osvetlili konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije na ključnih področjih ter izpostavili izzive, ki jih mora Slovenija nasloviti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. Slovenija je po padcu v letih 2023 in 2024, ko je skupno izgubila 8 mest, letos zadržala lansko uvrstitev na 46. mestu.