Veda
Družboslovne vede / Ekonomija
Sodelujoče RO
Inštitut za ekonomska raziskovanja; Institut “Jožef Stefan”; Kmetijski inštitut Slovenije; Kemijski inštitut.
Vsebinski opis projekta
Evropska unija si je postavila ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP). Ti vključujejo zmanjšanje emisij za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na najmanj 32 % in izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 32,5 % do leta 2030. Kljub napredku, ki se že dogaja, pa bodo potrebni dodatni ukrepi in napori za dosego teh ciljev. Uvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij TGP je zapleteno zaradi tehničnih in tehnoloških zahtev preoblikovanja infrastrukture ter razvoja novih tehnologij. Poleg tega se lahko uvedba ukrepov negativno odrazi na gospodarstvu, zlasti v sektorjih, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Tudi ustrezna prilagoditev politik in zakonodaje zahteva čas ter usklajevanje različnih interesov. Hkrati pa je za dosego zmanjšanja emisij potrebna tudi sprememba življenjskega sloga in vedenja posameznikov, kar je pogosto težko doseči. Za dosego zmanjšanja emisij je zato nujen celovit pristop, sodelovanje sektorjev ter politična volja in vztrajnost v sprejemanju ukrepov.
Prav zato je v praksi ključno, da ukrepi za zmanjšanje emisij niso obravnavani posamično, temveč kot del širšega in usklajenega paketa, ki hkrati prispeva k doseganju podnebnih ciljev ter upošteva gospodarske, družbene in okoljske učinke. Različni sektorji imajo namreč različne možnosti za zmanjšanje emisij, obenem pa se ukrepi pogosto prepletajo – nekateri se med seboj dopolnjujejo, spet drugi ustvarjajo nove izzive ali zahtevajo dodatne prilagoditve. Če želimo doseči učinkovito razogljičenje, morajo biti odločitve o izbiri ukrepov podprte z analizo, primerjavo alternativ ter razumevanjem realnih omejitev pri izvedbi.
Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER) zato sodelujemo v raziskovalnem projektu »Ovrednotenje dejavnikov za učinkovito zniževanje emisij toplogrednih plinov«, ki naslavlja prav to vprašanje: kako prepoznati ukrepe, ki imajo največji potencial za zmanjšanje emisij TGP v Sloveniji, in kako jih ovrednotiti tako, da bodo rezultati uporabni kot strokovna podlaga za odločanje. Projekt poteka v obdobju 2023–2026 in se izvaja v sodelovanju s partnerji Institut »Jožef Stefan«, Kmetijski inštitut Slovenije in Kemijski inštitut.
V okviru projekta razvijamo celovit pristop, ki temelji na sistematičnem pregledu ukrepov ter njihovem vrednotenju glede na več kriterijev. Ne zanima nas zgolj, koliko lahko posamezen ukrep prispeva k zmanjšanju emisij, temveč tudi, kakšni so njegovi stroški, kakšne koristi lahko prinese gospodarstvu, kakšne so posledice za kakovost življenja prebivalstva ter kako izvedljiv je z vidika tehnologije, organizacije in institucionalnih pogojev. Takšen pristop je nujen, ker v realnem svetu ni “idealnih” ukrepov – obstajajo pa ukrepi, ki so bolj smiselni, bolj izvedljivi in dolgoročno bolj učinkoviti od drugih.
Poseben poudarek dajemo vključevanju prakse in strokovne javnosti, saj je razkorak med ukrepi, ki so teoretično učinkoviti, in ukrepi, ki jih je mogoče dejansko uvesti, pogosto precejšen. Zato smo v okviru projekta organizirali pet sektorskih delavnic, kjer smo ukrepe obravnavali po posameznih področjih in jih skupaj s strokovnjaki ter deležniki preverjali z vidika izvedljivosti, pričakovanih učinkov in ključnih ovir. Delavnice so omogočile, da smo ukrepe dopolnili s praktičnimi vpogledi: katere rešitve imajo največ potenciala, kje so največje finančne ali administrativne ovire, kateri ukrepi zahtevajo spremembe regulative, in kako lahko ukrepe kombiniramo tako, da se med seboj krepijo. V okviru teh delavnic smo ukrepe obravnavali v petih ključnih sektorjih, ki so pomembni za zmanjševanje emisij: promet, industrija, stavbe, kmetijstvo in odpadki. Vsak od teh sektorjev ima svoje značilnosti, različne možnosti za prehod na nizkoogljične rešitve ter različne časovne horizonte. Prav zato je nujno, da je razmislek o ukrepih prilagojen sektorskim realnostim – in da so pri tem upoštevani tudi učinki na konkurenčnost, zaposlenost ter sprejemljivost ukrepov v širši javnosti.
Da bi lahko ukrepe primerjali na pregleden in strokovno utemeljen način, projekt vključuje tudi razvoj metodologije večkriterijskega odločanja (MCDM – Multi-Criteria Decision Making). Metodologija omogoča, da ukrepe ocenjujemo celovito in strukturirano, tudi kadar med njimi ni enostavne primerjave po eni sami dimenziji. V praksi to pomeni, da lahko ob upoštevanju različnih kriterijev – okoljskih, ekonomskih in družbenih – oblikujemo jasnejšo sliko o tem, kateri ukrepi prinašajo največ koristi, kateri so povezani z največjimi tveganji in kje je najbolj smiselno začeti z izvajanjem.
Končni cilj projekta je oblikovati strokovno podprte predloge za prioritizacijo ukrepov, ki bodo lahko služili kot podlaga pri pripravi, posodabljanju in usmerjanju podnebnih politik v Sloveniji. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bo namreč mogoče doseči le z vztrajnim in usklajenim delovanjem – tako na ravni državnih politik kot tudi na ravni podjetij, lokalnih skupnosti in posameznikov. Naš prispevek pri tem je razvoj analitičnega orodja in nabora ukrepov, ki omogočata bolj premišljeno odločanje ter povečujeta verjetnost, da bodo sprejeti ukrepi dejansko prinesli pričakovane učinke v praksi.
Ključne besede: blažitev podnebnih sprememb, toplogredni plini, deležniki, prioritizacija ukrepov, sinergije in nasprotni učinku ukrepov, večkriterijski model odločanja.
Sestava projektne skupine
sicris.si
Bibliografske reference
sicris.si
