Veda
Družboslovne vede / Ekonomija
Povzetek rezultatov projekta
Kratka predstavitev rezultatov
Vsebinski opis projekta
Razvoj nove različice modela splošnega ravnovesja slovenskega gospodarstva bo izhajal iz zadnje različice SloMod modela. SloMod sodi v skupino dinamičnih multisektorskih modelov, saj obravnava gospodarstvo kot sistem medsebojno povezanih proizvodnih sektorjev. Zajema medsebojne povezave med posameznimi sektorji, ki nastajajo zaradi nakupov njihovih proizvodov in storitev, konkurenco za razpoložljive vire, kot so delo in kapital ter druge omejitve. Prav zato se lahko model uporablja za analizo posledic posameznih ukrepov tako na makro ravni kot tudi na ravni posameznega sektorja – podaja nam torej informacije o učinkih sprejetih ukrepov ekonomske politike in drugih sprememb na gospodarstvo kot celoto, proizvodnjo posameznih sektorjev, menjavo različnih proizvodov, zaposlenost, cene proizvodov in druge v modelu zajete spremenljivke.
Z zakonodajnega vidika sta Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo ter Strategija za plastiko, skupaj z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, pomembna dokumenta na ravni EU, ki podpirata podjetja pri uresničevanju njihovih nizkoogljičnih ambicij. Poleg tega so za podjetja pomembne tudi druge evropske smernice, kot so npr. direktiva EU o odpadkih / embalaži, znak EU za certificiranje okolju prijaznih storitev in izdelkov, metodologija za okoljski odtis izdelka in organizacijski okoljski odtis ter različne finančne podpore (npr. EIB, EBRD). Takšna prizadevanja pa se podpirajo tudi na nacionalni in lokalni ravni z vključitvijo področja v nacionalne strateške dokumente, kot je to Strategija razvoja Slovenije (SRS) 2030 ter financiranje razvojno-raziskovalne dejavnosti (npr. v sklopu Slovenske strategije pametne specializacije) in s sprejetjem strateških področnih dokumentov, kot sta npr. Energetski koncept Slovenije in Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2020. Kljub temu pa še vedno obstajajo številne sistemske ovire, kot sta obdavčenje in ureditev izčrpavanja surovin, ter pomanjkanje usklajevanja in integriranih načrtov za recikliranje po celotni EU. S podobnimi izzivi se podjetja srečujejo tudi na nacionalni in lokalni politični ravni, ki jih zaznamujeta šibka zakonodaja o ravnanju z odpadki ter pomanjkanje kazalnikov in eksplicitnih ciljev nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Posledično so projekti krožnega nizkoogljičnega gospodarstva, ki predvidevajo uporabo novih tehnologij in poslovnih modelov, sami po sebi bolj tvegani in zato pogosto nezanimivi za banke oziroma niso vredni njihovega zaupanja. Številni financerji ne poznajo koncepta krožnega gospodarstva in težko ustrezno ocenijo tveganja in priložnosti, kar ovira financiranje teh projektov. Ključno je torej, da odločevalci razumejo ovire ter imajo pregled nad smernicami in predlogi, ki bodo olajšali prehod v trajnostno prihodnost. Na osnovi prepoznanih potreb je namen projekta prispevati k uresničevanju SRS 2030 in s tem pospešiti trajnostni razvoj ter izboljšati konkurenčni položaj slovenskih podjetij, ki bodo v prihodnjih letih postala del boljše, trajnostne prihodnosti. Natančneje bo projekt osnovan na mešanih metodah raziskovalnega dela, vključujoč bibliometrične metode, ekonometrično modeliranje, klasične deskriptivne statistične metode ter študije primerov.
Ključne besede: nizkoogljično krožno gospodarstvo, materialni in energetski tokovi, gospodarski sektorji, kazalniki, trajnostna regulativa, družbena blaginja
Sestava projektne skupine
sicris.si
Faze projekta in njihova realizacija
Delovni sveženj 1: Vodenje in koordiniranje projekta ter diseminacija rezultatov (1. do 18. mesec)
- Notranja koordinacija in komunikacija z naročnikom (1. do 18. mesec)
- Vsebinsko in finančno poročanje v skladu z zahtevami naročnika (12. mesec in 18. mesec)
- Objavljanje rezultatov dela v člankih oziroma prispevkih na znanstvenih, strokovnih in drugih srečanjih (16. do 18. mesec)
Delovni sveženj 2: Analiza stanja – sistemskih ovir, materialnih in snovnih tokov v gospodarstvu, prakse malih in srednje velikih podjetij in navade potrošnikov (1. do 15. mesec)
- Pregled podnebno-energetskih ciljev v EU in Sloveniji in identifikacija ključnih sistemskih ovir (1. do 3. mesec)
- Analiza materialnih, snovnih in energijskih tokov – ranljivi sektorji in sektorji s potencialom (1. do 6. mesec)
- Mednarodna primerjava najboljših praks doma in v tujini (5. do 11. mesec)
- Analiza potrošniških navad (11. do 15. mesec)
Delovni sveženj 3: Oblikovanje predlogov sistemskih ukrepov, spodbud in aktivnosti ter opredelitev kazalnikov za doseganje ciljev nizkoogljičnega krožnega gospodarstva ter spremljanje njegovega doseganja (13. do 18. mesec)
- Predlog sistemskih in sektorskih ukrepov (13. do 18. mesec)
- Možnosti za angažiranje neproračunskih / alternativnih virov financiranja (13. do 17. mesec)
- Predlog kazalnikov za spremljanje učinkovitosti prehoda v nizkoogljično gospodarstvo na ravni podjetij (13. do 18. mesec)
Bibliografske reference
sicris.si