Veda
Družboslovne vede / Ekonomija
Sodelujoče RO
sicris.si
Vsebinski opis projekta
Prebivalstvo Slovenije se hitro stara. Predvsem bodo na udaru pokojninski sistem, zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe, saj so izdatki izrazito skoncentrirani v višjih starostnih razredih, financirajo pa jih predvsem prebivalci v delovno aktivni starosti. Za spremljanje javnih izdatkov sektorja države in posameznih področij (navedeni izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, šolstvo, nadomestila za brezposelnost, pa tudi razni drugi javnofinančni izdatki, kot so za socialo, štipendije itd.) na srednji in dolgi rok ter za oblikovanje ustreznih ukrepov ministrstvo potrebuje ustrezna analitična orodja.
Na Ministrstvu za finance uporabljajo Model generacijskih računov za celovito ugotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ kot posledice spreminjanja starostne strukture prebivalstva v posameznih podsistemih (npr. pokojnine), pa tudi za simuliranje učinkov spreminjanja posameznih parametrov sistema. Model generacijskih računov ob tem kaže tudi, kako se bosta v prihodnje gibala proračunski primanjkljaj in javni dolg oziroma kako se bosta povečevala zaradi velikih implicitnih obveznosti, ki bodo posledica hitrega staranja prebivalstva, ob predpostavki, da ne bodo sprejete ustrezne strukturne spremembe. Ob tem se kot vhodni podatki upoštevajo tudi eksogene predpostavke Evropske komisije glede prihodnjega gibanja produktivnosti, stopenj zaposlenosti, brezposelnosti, inflacije itd. Hkrati pa se za realističnost simulacij uporabljajo tudi spremembe posameznih prihodkov in odhodkov glede na izhodiščne povprečne vrednosti posameznih kategorij (kar je osnova metode generacijskih računov). To je še posebej aktualno na področju pokojnin, pa tudi npr. na področju trga dela, če želimo testirati alternativne predpostavke glede prihodnjega gibanja vhodnih kategorij, kot so npr. stopnje zaposlenosti zaradi sprememb posameznih predpostavk dogajanja na trgu dela ali pa parametrov bodisi na trgu dela ali pokojninske zakonodaje.
Za simuliranje učinkov tovrstnih sprememb rabimo inpute s strani mikrosimulacijskih modelov. Eden izmed dveh modelov, ki smo ga uporabljali za ta namen v preteklosti, je pravi dinamični mikrosimulacijski pokojninski model DYPENSI. Rezultati modela DYPENSI se uporabljajo tudi kot podlaga za komunikacijo z Evropsko komisijo glede predpostavk o prihodnjih stopnjah aktivnosti na trgu dela, starosti ob upokojitvi in doseženi pokojninski dobi. Orodja je potrebno ustrezno vzdrževati in razvijati ter tudi s tem zagotavljati usposobljenost uporabnikov orodij za njihovo pravilno uporabo.
Cilji projekta so naslednji: (1) delo na domačih dolgoročnih napovedih posameznih predpostavk; (2) nadgradnja obstoječih scenarijev (na primer simulacija vezave starosti ob upokojitvi na pričakovano življenjsko dobo); (3) posodobitev in testiranje modela za dolgoročne projekcije tudi drugih javnofinančnih prejemkov in izdatkov razen stroškov staranja; (4) opravljanje različnih testiranj in nadgradnja znanja.
Ključne besede: staranje, demografija, javno finančna vzdržnost, pokojnine, model generacijskih računov.
Sestava projektne skupine
sicris.si
Faze projekta in njihova realizacija
Delovni sklop 1: Vodenje projekta (1.–4. mesec, 6. mesec, 12. mesec, 18. mesec, 24. mesec).
Delovni sklop 2: Posodabljanje modela generacijskih računov (GAM) (1.–24. mesec).
Delovni sklop 3: Posodabljanje dinamičnega mikrosimulacijskega modela DYPENSI (1.–24. mesec).
Delovni sklop 4: Dolgoročne napovedi (1.-8. mesec, 17.-19. mesec, sprotne simulacije 1.-24. mesec ).
Delovni sklop 5: Priprava zaključnega poročila in diseminacija (1.-24. mesec).
Bibliografske reference
sicris.si
