{"id":9397,"date":"2024-01-16T19:00:28","date_gmt":"2024-01-16T19:00:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ier.si\/?post_type=projekti&p=9397"},"modified":"2026-03-09T10:58:19","modified_gmt":"2026-03-09T10:58:19","slug":"nadaljnji-razvoj-in-posodobitev-modela-generacijskih-racunov","status":"publish","type":"projekti","link":"https:\/\/www.ier.si\/en\/projekti\/nadaljnji-razvoj-in-posodobitev-modela-generacijskih-racunov\/","title":{"rendered":"Nadaljnji razvoj in posodobitev modela generacijskih ra\u010dunov"},"content":{"rendered":"

Veda<\/strong>
Dru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija

Sodelujo\u010de RO<\/strong>
sicris.si<\/a>

Vsebinski opis projekta<\/strong>
Prebivalstvo Slovenije se hitro stara. Predvsem bodo na udaru pokojninski sistem, zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe, saj so izdatki izrazito skoncentrirani v vi\u0161jih starostnih razredih, financirajo pa jih predvsem prebivalci v delovno aktivni starosti. Za spremljanje javnih izdatkov sektorja dr\u017eave in posameznih podro\u010dij (navedeni izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, \u0161olstvo, nadomestila za brezposelnost, pa tudi razni drugi javnofinan\u010dni izdatki, kot so za socialo, \u0161tipendije itd.) na srednji in dolgi rok ter za oblikovanje ustreznih ukrepov ministrstvo potrebuje ustrezna analiti\u010dna orodja.<\/p>\n\n\n\n

Na Ministrstvu za finance uporabljajo Model generacijskih ra\u010dunov za celovito ugotavljanje dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti javnih financ kot posledice spreminjanja starostne strukture prebivalstva v posameznih podsistemih (npr. pokojnine), pa tudi za simuliranje u\u010dinkov spreminjanja posameznih parametrov sistema. Model generacijskih ra\u010dunov ob tem ka\u017ee tudi, kako se bosta v prihodnje gibala prora\u010dunski primanjkljaj in javni dolg oziroma kako se bosta pove\u010devala zaradi velikih implicitnih obveznosti, ki bodo posledica hitrega staranja prebivalstva, ob predpostavki, da ne bodo sprejete ustrezne strukturne spremembe. Ob tem se kot vhodni podatki upo\u0161tevajo tudi eksogene predpostavke Evropske komisije glede prihodnjega gibanja produktivnosti, stopenj zaposlenosti, brezposelnosti, inflacije itd. Hkrati pa se za realisti\u010dnost simulacij uporabljajo tudi spremembe posameznih prihodkov in odhodkov glede na izhodi\u0161\u010dne povpre\u010dne vrednosti posameznih kategorij (kar je osnova metode generacijskih ra\u010dunov). To je \u0161e posebej aktualno na podro\u010dju pokojnin, pa tudi npr. na podro\u010dju trga dela, \u010de \u017eelimo testirati alternativne predpostavke glede prihodnjega gibanja vhodnih kategorij, kot so npr. stopnje zaposlenosti zaradi sprememb posameznih predpostavk dogajanja na trgu dela ali pa parametrov bodisi na trgu dela ali pokojninske zakonodaje.<\/p>\n\n\n\n

Za simuliranje u\u010dinkov tovrstnih sprememb rabimo inpute s strani mikrosimulacijskih modelov. Eden izmed dveh modelov, ki smo ga uporabljali za ta namen v preteklosti, je pravi dinami\u010dni mikrosimulacijski pokojninski model DYPENSI. Rezultati modela DYPENSI se uporabljajo tudi kot podlaga za komunikacijo z Evropsko komisijo glede predpostavk o prihodnjih stopnjah aktivnosti na trgu dela, starosti ob upokojitvi in dose\u017eeni pokojninski dobi. Orodja je potrebno ustrezno vzdr\u017eevati in razvijati ter tudi s tem zagotavljati usposobljenost uporabnikov orodij za njihovo pravilno uporabo.<\/p>\n\n\n\n

Cilji projekta so naslednji: (1) delo na doma\u010dih dolgoro\u010dnih napovedih posameznih predpostavk; (2) nadgradnja obstoje\u010dih scenarijev (na primer simulacija vezave starosti ob upokojitvi na pri\u010dakovano \u017eivljenjsko dobo); (3) posodobitev in testiranje modela za dolgoro\u010dne projekcije tudi drugih javnofinan\u010dnih prejemkov in izdatkov razen stro\u0161kov staranja; (4) opravljanje razli\u010dnih testiranj in nadgradnja znanja.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dne besede: staranje, demografija, javno finan\u010dna vzdr\u017enost, pokojnine, model generacijskih ra\u010dunov.<\/p>\n\n\n\n

Sestava projektne skupine<\/strong>
sicris.si<\/a>

Faze projekta in njihova realizacija<\/strong>
Delovni sklop 1:<\/em><\/strong> Vodenje projekta (1.\u20134. mesec, 6. mesec, 12. mesec, 18. mesec, 24. mesec).
Delovni sklop 2:<\/em><\/strong> Posodabljanje modela generacijskih ra\u010dunov (GAM) (1.\u201324. mesec).
Delovni sklop 3:<\/em><\/strong> Posodabljanje dinami\u010dnega mikrosimulacijskega modela DYPENSI (1.\u201324. mesec).
Delovni sklop 4:<\/em><\/strong> Dolgoro\u010dne napovedi (1.-8. mesec, 17.-19. mesec, sprotne simulacije 1.-24. mesec ).
Delovni sklop 5:<\/em><\/strong> Priprava zaklju\u010dnega poro\u010dila in diseminacija (1.-24. mesec).<\/p>\n\n\n\n

Bibliografske reference<\/strong>
sicris.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VedaDru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija Sodelujo\u010de ROsicris.si Vsebinski opis projektaPrebivalstvo Slovenije se hitro stara. Predvsem bodo na udaru pokojninski sistem, zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe, saj so izdatki izrazito skoncentrirani v vi\u0161jih starostnih razredih, financirajo pa jih predvsem prebivalci v delovno aktivni starosti. Za spremljanje javnih izdatkov sektorja dr\u017eave in posameznih podro\u010dij (navedeni izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, \u0161olstvo, nadomestila za brezposelnost, pa tudi razni drugi javnofinan\u010dni izdatki, kot so za socialo, \u0161tipendije itd.) na srednji in dolgi rok ter za oblikovanje ustreznih ukrepov ministrstvo potrebuje ustrezna analiti\u010dna orodja. Na Ministrstvu za finance uporabljajo Model generacijskih ra\u010dunov za celovito ugotavljanje dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti javnih financ kot posledice spreminjanja starostne strukture prebivalstva v posameznih podsistemih (npr. pokojnine), pa tudi za simuliranje u\u010dinkov spreminjanja posameznih parametrov sistema. Model generacijskih ra\u010dunov ob tem ka\u017ee tudi, kako se bosta v prihodnje gibala prora\u010dunski primanjkljaj in javni dolg oziroma kako se bosta pove\u010devala zaradi velikih implicitnih obveznosti, ki bodo posledica hitrega staranja prebivalstva, ob predpostavki, da ne bodo sprejete ustrezne strukturne spremembe. Ob tem se kot vhodni podatki upo\u0161tevajo tudi eksogene predpostavke Evropske komisije glede prihodnjega gibanja produktivnosti, stopenj zaposlenosti, brezposelnosti, inflacije itd. Hkrati pa se za realisti\u010dnost simulacij uporabljajo tudi spremembe posameznih prihodkov in odhodkov glede na izhodi\u0161\u010dne povpre\u010dne vrednosti posameznih kategorij (kar je osnova metode generacijskih ra\u010dunov). To je \u0161e posebej aktualno na podro\u010dju pokojnin, pa tudi npr. na podro\u010dju trga dela, \u010de \u017eelimo testirati alternativne predpostavke glede prihodnjega gibanja vhodnih kategorij, kot so npr. stopnje zaposlenosti zaradi sprememb posameznih predpostavk dogajanja na trgu dela ali pa parametrov bodisi na trgu dela ali pokojninske zakonodaje. Za simuliranje u\u010dinkov tovrstnih sprememb rabimo inpute s strani mikrosimulacijskih modelov. Eden izmed dveh modelov, ki smo ga uporabljali za ta namen v preteklosti, je pravi dinami\u010dni mikrosimulacijski pokojninski model DYPENSI. Rezultati modela DYPENSI se uporabljajo tudi kot podlaga za komunikacijo z Evropsko komisijo glede predpostavk o prihodnjih stopnjah aktivnosti na trgu dela, starosti ob upokojitvi in dose\u017eeni pokojninski dobi. Orodja je potrebno ustrezno vzdr\u017eevati in razvijati ter tudi s tem zagotavljati usposobljenost uporabnikov orodij za njihovo pravilno uporabo. Cilji projekta so naslednji: (1) delo na doma\u010dih dolgoro\u010dnih napovedih posameznih predpostavk; (2) nadgradnja obstoje\u010dih scenarijev (na primer simulacija vezave starosti ob upokojitvi na pri\u010dakovano \u017eivljenjsko dobo); (3) posodobitev in testiranje modela za dolgoro\u010dne projekcije tudi drugih javnofinan\u010dnih prejemkov in izdatkov razen stro\u0161kov staranja; (4) opravljanje razli\u010dnih testiranj in nadgradnja znanja. Klju\u010dne besede: staranje, demografija, javno finan\u010dna vzdr\u017enost, pokojnine, model generacijskih ra\u010dunov. Sestava projektne skupinesicris.si Faze projekta in njihova realizacijaDelovni sklop 1: Vodenje projekta (1.\u20134. mesec, 6. mesec, 12. mesec, 18. mesec, 24. mesec).Delovni sklop 2: Posodabljanje modela generacijskih ra\u010dunov (GAM) (1.\u201324. mesec).Delovni sklop 3: Posodabljanje dinami\u010dnega mikrosimulacijskega modela DYPENSI (1.\u201324. mesec).Delovni sklop 4: Dolgoro\u010dne napovedi (1.-8. mesec, 17.-19. mesec, sprotne simulacije 1.-24. mesec ).Delovni sklop 5: Priprava zaklju\u010dnega poro\u010dila in diseminacija (1.-24. mesec). Bibliografske referencesicris.si<\/p>","protected":false},"featured_media":0,"template":"elementor_theme","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_links_to":"","_links_to_target":""},"tip_projekta":[53],"program":[],"stanje_projekta":[64],"podrocje":[70],"class_list":["post-9397","projekti","type-projekti","status-publish","format-standard","hentry","tip_projekta-domaci-javni","stanje_projekta-zakljucen-projekt","podrocje-socialna-vkljucenost-in-pokojnine"],"acf":{"projekt":"","sifra_projekta":"CRP V5-2345","narocnik":"ARIS, MF","podrocje":"Pokojnine in socialna varnost","trajanje_od":"1. 10. 2023 do 30. 9. 2025","letni_obseg":"0,34 FTE","vodja_projekta":"Boris Majcen","opis_projekta":""},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/9397","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/projekti"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/9397\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10958,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/9397\/revisions\/10958"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9397"}],"wp:term":[{"taxonomy":"tip_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tip_projekta?post=9397"},{"taxonomy":"program","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/program?post=9397"},{"taxonomy":"stanje_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/stanje_projekta?post=9397"},{"taxonomy":"podrocje","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/podrocje?post=9397"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}