{"id":9370,"date":"2024-01-05T12:00:17","date_gmt":"2024-01-05T12:00:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ier.si\/?post_type=projekti&p=9370"},"modified":"2026-01-21T11:04:29","modified_gmt":"2026-01-21T11:04:29","slug":"ovrednotenje-dejavnikov-za-ucinkovito-znizevanje-emisij-toplogrednih-plinov","status":"publish","type":"projekti","link":"https:\/\/www.ier.si\/en\/projekti\/ovrednotenje-dejavnikov-za-ucinkovito-znizevanje-emisij-toplogrednih-plinov\/","title":{"rendered":"Ovrednotenje dejavnikov za u\u010dinkovito zni\u017eevanje emisij toplogrednih plinov"},"content":{"rendered":"

Veda<\/strong>
Dru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija

Sodelujo\u010de RO<\/strong>
In\u0161titut za ekonomska raziskovanja; Institut “Jo\u017eef Stefan”; Kmetijski in\u0161titut Slovenije; Kemijski in\u0161titut.

Vsebinski opis projekta<\/strong>
Evropska unija si je postavila ambiciozne cilje za zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov (TGP). Ti vklju\u010dujejo zmanj\u0161anje emisij za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, pove\u010danje dele\u017ea obnovljivih virov energije na najmanj 32 % in izbolj\u0161anje energetske u\u010dinkovitosti za vsaj 32,5 % do leta 2030. Kljub napredku, ki se \u017ee dogaja, pa bodo potrebni dodatni ukrepi in napori za dosego teh ciljev. Uvajanje ukrepov za zmanj\u0161anje emisij TGP je zapleteno zaradi tehni\u010dnih in tehnolo\u0161kih zahtev preoblikovanja infrastrukture ter razvoja novih tehnologij. Poleg tega se lahko uvedba ukrepov negativno odrazi na gospodarstvu, zlasti v sektorjih, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Tudi ustrezna prilagoditev politik in zakonodaje zahteva \u010das ter usklajevanje razli\u010dnih interesov. Hkrati pa je za dosego zmanj\u0161anja emisij potrebna tudi sprememba \u017eivljenjskega sloga in vedenja posameznikov, kar je pogosto te\u017eko dose\u010di. Za dosego zmanj\u0161anja emisij je zato nujen celovit pristop, sodelovanje sektorjev ter politi\u010dna volja in vztrajnost v sprejemanju ukrepov.

Prav zato je v praksi klju\u010dno, da ukrepi za zmanj\u0161anje emisij niso obravnavani posami\u010dno, temve\u010d kot del \u0161ir\u0161ega in usklajenega paketa, ki hkrati prispeva k doseganju podnebnih ciljev ter upo\u0161teva gospodarske, dru\u017ebene in okoljske u\u010dinke. Razli\u010dni sektorji imajo namre\u010d razli\u010dne mo\u017enosti za zmanj\u0161anje emisij, obenem pa se ukrepi pogosto prepletajo \u2013 nekateri se med seboj dopolnjujejo, spet drugi ustvarjajo nove izzive ali zahtevajo dodatne prilagoditve. \u010ce \u017eelimo dose\u010di u\u010dinkovito razoglji\u010denje, morajo biti odlo\u010ditve o izbiri ukrepov podprte z analizo, primerjavo alternativ ter razumevanjem realnih omejitev pri izvedbi.

Na In\u0161titutu za ekonomska raziskovanja (IER) zato sodelujemo v raziskovalnem projektu \u00bbOvrednotenje dejavnikov za u\u010dinkovito zni\u017eevanje emisij toplogrednih plinov\u00ab, ki naslavlja prav to vpra\u0161anje: kako prepoznati ukrepe, ki imajo najve\u010dji potencial za zmanj\u0161anje emisij TGP v Sloveniji, in kako jih ovrednotiti tako, da bodo rezultati uporabni kot strokovna podlaga za odlo\u010danje. Projekt poteka v obdobju 2023\u20132026 in se izvaja v sodelovanju s partnerji Institut \u00bbJo\u017eef Stefan\u00ab, Kmetijski in\u0161titut Slovenije in Kemijski in\u0161titut.

V okviru projekta razvijamo celovit pristop, ki temelji na sistemati\u010dnem pregledu ukrepov ter njihovem vrednotenju glede na ve\u010d kriterijev. Ne zanima nas zgolj, koliko lahko posamezen ukrep prispeva k zmanj\u0161anju emisij, temve\u010d tudi, kak\u0161ni so njegovi stro\u0161ki, kak\u0161ne koristi lahko prinese gospodarstvu, kak\u0161ne so posledice za kakovost \u017eivljenja prebivalstva ter kako izvedljiv je z vidika tehnologije, organizacije in institucionalnih pogojev. Tak\u0161en pristop je nujen, ker v realnem svetu ni \u201cidealnih\u201d ukrepov \u2013 obstajajo pa ukrepi, ki so bolj smiselni, bolj izvedljivi in dolgoro\u010dno bolj u\u010dinkoviti od drugih.

Poseben poudarek dajemo vklju\u010devanju prakse in strokovne javnosti, saj je razkorak med ukrepi, ki so teoreti\u010dno u\u010dinkoviti, in ukrepi, ki jih je mogo\u010de dejansko uvesti, pogosto precej\u0161en. Zato smo v okviru projekta organizirali pet sektorskih delavnic, kjer smo ukrepe obravnavali po posameznih podro\u010djih in jih skupaj s strokovnjaki ter dele\u017eniki preverjali z vidika izvedljivosti, pri\u010dakovanih u\u010dinkov in klju\u010dnih ovir. Delavnice so omogo\u010dile, da smo ukrepe dopolnili s prakti\u010dnimi vpogledi: katere re\u0161itve imajo najve\u010d potenciala, kje so najve\u010dje finan\u010dne ali administrativne ovire, kateri ukrepi zahtevajo spremembe regulative, in kako lahko ukrepe kombiniramo tako, da se med seboj krepijo. V okviru teh delavnic smo ukrepe obravnavali v petih klju\u010dnih sektorjih, ki so pomembni za zmanj\u0161evanje emisij: promet, industrija, stavbe, kmetijstvo in odpadki. Vsak od teh sektorjev ima svoje zna\u010dilnosti, razli\u010dne mo\u017enosti za prehod na nizkooglji\u010dne re\u0161itve ter razli\u010dne \u010dasovne horizonte. Prav zato je nujno, da je razmislek o ukrepih prilagojen sektorskim realnostim \u2013 in da so pri tem upo\u0161tevani tudi u\u010dinki na konkuren\u010dnost, zaposlenost ter sprejemljivost ukrepov v \u0161ir\u0161i javnosti.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"\n\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/svg>\n\t\t<\/button><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"\n\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/svg>\n\t\t<\/button><\/figure>\n\n\n\n
\"\"\n\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/svg>\n\t\t<\/button><\/figure>\n\n\n\n
\"\"\n\t\t\t\n\t\t\t\t\n\t\t\t<\/svg>\n\t\t<\/button><\/figure>\n<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n


Da bi lahko ukrepe primerjali na pregleden in strokovno utemeljen na\u010din, projekt vklju\u010duje tudi razvoj metodologije ve\u010dkriterijskega odlo\u010danja (MCDM \u2013 Multi-Criteria Decision Making). Metodologija omogo\u010da, da ukrepe ocenjujemo celovito in strukturirano, tudi kadar med njimi ni enostavne primerjave po eni sami dimenziji. V praksi to pomeni, da lahko ob upo\u0161tevanju razli\u010dnih kriterijev \u2013 okoljskih, ekonomskih in dru\u017ebenih \u2013 oblikujemo jasnej\u0161o sliko o tem, kateri ukrepi prina\u0161ajo najve\u010d koristi, kateri so povezani z najve\u010djimi tveganji in kje je najbolj smiselno za\u010deti z izvajanjem.

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kon\u010dni cilj projekta je oblikovati strokovno podprte predloge za prioritizacijo ukrepov, ki bodo lahko slu\u017eili kot podlaga pri pripravi, posodabljanju in usmerjanju podnebnih politik v Sloveniji. Zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov bo namre\u010d mogo\u010de dose\u010di le z vztrajnim in usklajenim delovanjem \u2013 tako na ravni dr\u017eavnih politik kot tudi na ravni podjetij, lokalnih skupnosti in posameznikov. Na\u0161 prispevek pri tem je razvoj analiti\u010dnega orodja in nabora ukrepov, ki omogo\u010data bolj premi\u0161ljeno odlo\u010danje ter pove\u010dujeta verjetnost, da bodo sprejeti ukrepi dejansko prinesli pri\u010dakovane u\u010dinke v praksi.

Klju\u010dne besede: bla\u017eitev podnebnih sprememb, toplogredni plini, dele\u017eniki, prioritizacija ukrepov, sinergije in nasprotni u\u010dinku ukrepov, ve\u010dkriterijski model odlo\u010danja.<\/p>\n\n\n\n

Sestava projektne skupine<\/strong>
sicris.si<\/a>

Bibliografske reference<\/strong>
sicris.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VedaDru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija Sodelujo\u010de ROIn\u0161titut za ekonomska raziskovanja; Institut “Jo\u017eef Stefan”; Kmetijski in\u0161titut Slovenije; Kemijski in\u0161titut. Vsebinski opis projektaEvropska unija si je postavila ambiciozne cilje za zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov (TGP). Ti vklju\u010dujejo zmanj\u0161anje emisij za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, pove\u010danje dele\u017ea obnovljivih virov energije na najmanj 32 % in izbolj\u0161anje energetske u\u010dinkovitosti za vsaj 32,5 % do leta 2030. Kljub napredku, ki se \u017ee dogaja, pa bodo potrebni dodatni ukrepi in napori za dosego teh ciljev. Uvajanje ukrepov za zmanj\u0161anje emisij TGP je zapleteno zaradi tehni\u010dnih in tehnolo\u0161kih zahtev preoblikovanja infrastrukture ter razvoja novih tehnologij. Poleg tega se lahko uvedba ukrepov negativno odrazi na gospodarstvu, zlasti v sektorjih, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Tudi ustrezna prilagoditev politik in zakonodaje zahteva \u010das ter usklajevanje razli\u010dnih interesov. Hkrati pa je za dosego zmanj\u0161anja emisij potrebna tudi sprememba \u017eivljenjskega sloga in vedenja posameznikov, kar je pogosto te\u017eko dose\u010di. Za dosego zmanj\u0161anja emisij je zato nujen celovit pristop, sodelovanje sektorjev ter politi\u010dna volja in vztrajnost v sprejemanju ukrepov. Prav zato je v praksi klju\u010dno, da ukrepi za zmanj\u0161anje emisij niso obravnavani posami\u010dno, temve\u010d kot del \u0161ir\u0161ega in usklajenega paketa, ki hkrati prispeva k doseganju podnebnih ciljev ter upo\u0161teva gospodarske, dru\u017ebene in okoljske u\u010dinke. Razli\u010dni sektorji imajo namre\u010d razli\u010dne mo\u017enosti za zmanj\u0161anje emisij, obenem pa se ukrepi pogosto prepletajo \u2013 nekateri se med seboj dopolnjujejo, spet drugi ustvarjajo nove izzive ali zahtevajo dodatne prilagoditve. \u010ce \u017eelimo dose\u010di u\u010dinkovito razoglji\u010denje, morajo biti odlo\u010ditve o izbiri ukrepov podprte z analizo, primerjavo alternativ ter razumevanjem realnih omejitev pri izvedbi. Na In\u0161titutu za ekonomska raziskovanja (IER) zato sodelujemo v raziskovalnem projektu \u00bbOvrednotenje dejavnikov za u\u010dinkovito zni\u017eevanje emisij toplogrednih plinov\u00ab, ki naslavlja prav to vpra\u0161anje: kako prepoznati ukrepe, ki imajo najve\u010dji potencial za zmanj\u0161anje emisij TGP v Sloveniji, in kako jih ovrednotiti tako, da bodo rezultati uporabni kot strokovna podlaga za odlo\u010danje. Projekt poteka v obdobju 2023\u20132026 in se izvaja v sodelovanju s partnerji Institut \u00bbJo\u017eef Stefan\u00ab, Kmetijski in\u0161titut Slovenije in Kemijski in\u0161titut. V okviru projekta razvijamo celovit pristop, ki temelji na sistemati\u010dnem pregledu ukrepov ter njihovem vrednotenju glede na ve\u010d kriterijev. Ne zanima nas zgolj, koliko lahko posamezen ukrep prispeva k zmanj\u0161anju emisij, temve\u010d tudi, kak\u0161ni so njegovi stro\u0161ki, kak\u0161ne koristi lahko prinese gospodarstvu, kak\u0161ne so posledice za kakovost \u017eivljenja prebivalstva ter kako izvedljiv je z vidika tehnologije, organizacije in institucionalnih pogojev. Tak\u0161en pristop je nujen, ker v realnem svetu ni \u201cidealnih\u201d ukrepov \u2013 obstajajo pa ukrepi, ki so bolj smiselni, bolj izvedljivi in dolgoro\u010dno bolj u\u010dinkoviti od drugih. Poseben poudarek dajemo vklju\u010devanju prakse in strokovne javnosti, saj je razkorak med ukrepi, ki so teoreti\u010dno u\u010dinkoviti, in ukrepi, ki jih je mogo\u010de dejansko uvesti, pogosto precej\u0161en. Zato smo v okviru projekta organizirali pet sektorskih delavnic, kjer smo ukrepe obravnavali po posameznih podro\u010djih in jih skupaj s strokovnjaki ter dele\u017eniki preverjali z vidika izvedljivosti, pri\u010dakovanih u\u010dinkov in klju\u010dnih ovir. Delavnice so omogo\u010dile, da smo ukrepe dopolnili s prakti\u010dnimi vpogledi: katere re\u0161itve imajo najve\u010d potenciala, kje so najve\u010dje finan\u010dne ali administrativne ovire, kateri ukrepi zahtevajo spremembe regulative, in kako lahko ukrepe kombiniramo tako, da se med seboj krepijo. V okviru teh delavnic smo ukrepe obravnavali v petih klju\u010dnih sektorjih, ki so pomembni za zmanj\u0161evanje emisij: promet, industrija, stavbe, kmetijstvo in odpadki. Vsak od teh sektorjev ima svoje zna\u010dilnosti, razli\u010dne mo\u017enosti za prehod na nizkooglji\u010dne re\u0161itve ter razli\u010dne \u010dasovne horizonte. Prav zato je nujno, da je razmislek o ukrepih prilagojen sektorskim realnostim \u2013 in da so pri tem upo\u0161tevani tudi u\u010dinki na konkuren\u010dnost, zaposlenost ter sprejemljivost ukrepov v \u0161ir\u0161i javnosti. Da bi lahko ukrepe primerjali na pregleden in strokovno utemeljen na\u010din, projekt vklju\u010duje tudi razvoj metodologije ve\u010dkriterijskega odlo\u010danja (MCDM \u2013 Multi-Criteria Decision Making). Metodologija omogo\u010da, da ukrepe ocenjujemo celovito in strukturirano, tudi kadar med njimi ni enostavne primerjave po eni sami dimenziji. V praksi to pomeni, da lahko ob upo\u0161tevanju razli\u010dnih kriterijev \u2013 okoljskih, ekonomskih in dru\u017ebenih \u2013 oblikujemo jasnej\u0161o sliko o tem, kateri ukrepi prina\u0161ajo najve\u010d koristi, kateri so povezani z najve\u010djimi tveganji in kje je najbolj smiselno za\u010deti z izvajanjem. Kon\u010dni cilj projekta je oblikovati strokovno podprte predloge za prioritizacijo ukrepov, ki bodo lahko slu\u017eili kot podlaga pri pripravi, posodabljanju in usmerjanju podnebnih politik v Sloveniji. Zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov bo namre\u010d mogo\u010de dose\u010di le z vztrajnim in usklajenim delovanjem \u2013 tako na ravni dr\u017eavnih politik kot tudi na ravni podjetij, lokalnih skupnosti in posameznikov. Na\u0161 prispevek pri tem je razvoj analiti\u010dnega orodja in nabora ukrepov, ki omogo\u010data bolj premi\u0161ljeno odlo\u010danje ter pove\u010dujeta verjetnost, da bodo sprejeti ukrepi dejansko prinesli pri\u010dakovane u\u010dinke v praksi. Klju\u010dne besede: bla\u017eitev podnebnih sprememb, toplogredni plini, dele\u017eniki, prioritizacija ukrepov, sinergije in nasprotni u\u010dinku ukrepov, ve\u010dkriterijski model odlo\u010danja. Sestava projektne skupinesicris.si Bibliografske referencesicris.si<\/p>","protected":false},"featured_media":0,"template":"elementor_theme","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_links_to":"","_links_to_target":""},"tip_projekta":[53],"program":[],"stanje_projekta":[63],"podrocje":[67],"class_list":["post-9370","projekti","type-projekti","status-publish","format-standard","hentry","tip_projekta-domaci-javni","stanje_projekta-aktiven-projekt","podrocje-okolje-in-trajnostni-razvoj"],"acf":{"projekt":"","sifra_projekta":"CRP V5-2366","narocnik":"ARIS, MOPE","podrocje":"Okolje in trajnostni razvoj","trajanje_od":"1. 10. 2023 do 30. 9. 2026","letni_obseg":"100.000 EUR (50 % MOPE, 50 % ARIS)","vodja_projekta":"Miha Dominko","opis_projekta":""},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/9370","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/projekti"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/9370\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10780,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/9370\/revisions\/10780"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9370"}],"wp:term":[{"taxonomy":"tip_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tip_projekta?post=9370"},{"taxonomy":"program","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/program?post=9370"},{"taxonomy":"stanje_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/stanje_projekta?post=9370"},{"taxonomy":"podrocje","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/podrocje?post=9370"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}