{"id":6747,"date":"2019-11-01T00:00:09","date_gmt":"2019-11-01T00:00:09","guid":{"rendered":"https:\/\/ier.si\/?post_type=projekti&#038;p=6747"},"modified":"2023-01-17T13:15:49","modified_gmt":"2023-01-17T13:15:49","slug":"podjetniska-pot-v-nizkoogljicno-krozno-gospodarstvo-analiza-stanja-ter-predlogi-spodbud-financiranja-in-spremljanja-napredka","status":"publish","type":"projekti","link":"https:\/\/www.ier.si\/en\/projekti\/podjetniska-pot-v-nizkoogljicno-krozno-gospodarstvo-analiza-stanja-ter-predlogi-spodbud-financiranja-in-spremljanja-napredka\/","title":{"rendered":"Podjetni\u0161ka pot v nizkooglji\u010dno kro\u017eno gospodarstvo: analiza stanja ter predlogi spodbud, financiranja in spremljanja napredka"},"content":{"rendered":"<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Veda<\/strong><br>Dru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija<br><br><strong>Povzetek rezultatov projekta<\/strong><br><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"http:\/\/www.ier.si\/en\/files\/Povzetek_projekta_KG.pdf\/\" target=\"_blank\">Kratka predstavitev rezultatov<\/a><br><br><strong>Vsebinski opis projekta<\/strong><br>Razvoj nove razli\u010dice modela splo\u0161nega ravnovesja slovenskega gospodarstva bo izhajal iz zadnje razli\u010dice SloMod modela. SloMod sodi v skupino dinami\u010dnih multisektorskih modelov, saj obravnava gospodarstvo kot sistem medsebojno povezanih proizvodnih sektorjev. Zajema medsebojne povezave med posameznimi sektorji, ki nastajajo zaradi nakupov njihovih proizvodov in storitev, konkurenco za razpolo\u017eljive vire, kot so delo in kapital ter druge omejitve. Prav zato se lahko model uporablja za analizo posledic posameznih ukrepov tako na makro ravni kot tudi na ravni posameznega sektorja \u2013 podaja nam torej informacije o u\u010dinkih sprejetih ukrepov ekonomske politike in drugih sprememb na gospodarstvo kot celoto, proizvodnjo posameznih sektorjev, menjavo razli\u010dnih proizvodov, zaposlenost, cene proizvodov in druge v modelu zajete spremenljivke.<br><br>Z zakonodajnega vidika sta Zaprtje zanke \u2013 akcijski na\u010drt EU za kro\u017eno gospodarstvo ter Strategija za plastiko, skupaj z razpolo\u017eljivimi finan\u010dnimi sredstvi, pomembna dokumenta na ravni EU, ki podpirata podjetja pri uresni\u010devanju njihovih nizkooglji\u010dnih ambicij. Poleg tega so za podjetja pomembne tudi druge evropske smernice, kot so npr. direktiva EU o odpadkih \/ embala\u017ei, znak EU za certificiranje okolju prijaznih storitev in izdelkov, metodologija za okoljski odtis izdelka in organizacijski okoljski odtis ter razli\u010dne finan\u010dne podpore (npr. EIB, EBRD). Tak\u0161na prizadevanja pa se podpirajo tudi na nacionalni in lokalni ravni z vklju\u010ditvijo podro\u010dja v nacionalne strate\u0161ke dokumente, kot je to Strategija razvoja Slovenije (SRS) 2030 ter financiranje razvojno-raziskovalne dejavnosti (npr. v sklopu Slovenske strategije pametne specializacije) in s sprejetjem strate\u0161kih podro\u010dnih dokumentov, kot sta npr. Energetski koncept Slovenije in Operativni program ukrepov zmanj\u0161anja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2020. Kljub temu pa \u0161e vedno obstajajo \u0161tevilne sistemske ovire, kot sta obdav\u010denje in ureditev iz\u010drpavanja surovin, ter pomanjkanje usklajevanja in integriranih na\u010drtov za recikliranje po celotni EU. S podobnimi izzivi se podjetja sre\u010dujejo tudi na nacionalni in lokalni politi\u010dni ravni, ki jih zaznamujeta \u0161ibka zakonodaja o ravnanju z odpadki ter pomanjkanje kazalnikov in eksplicitnih ciljev nizkooglji\u010dnega kro\u017enega gospodarstva. Posledi\u010dno so projekti kro\u017enega nizkooglji\u010dnega gospodarstva, ki predvidevajo uporabo novih tehnologij in poslovnih modelov, sami po sebi bolj tvegani in zato pogosto nezanimivi za banke oziroma niso vredni njihovega zaupanja. \u0160tevilni financerji ne poznajo koncepta kro\u017enega gospodarstva in te\u017eko ustrezno ocenijo tveganja in prilo\u017enosti, kar ovira financiranje teh projektov. Klju\u010dno je torej, da odlo\u010devalci razumejo ovire ter imajo pregled nad smernicami in predlogi, ki bodo olaj\u0161ali prehod v trajnostno prihodnost. Na osnovi prepoznanih potreb je namen projekta prispevati k uresni\u010devanju SRS 2030 in s tem pospe\u0161iti trajnostni razvoj ter izbolj\u0161ati konkuren\u010dni polo\u017eaj slovenskih podjetij, ki bodo v prihodnjih letih postala del bolj\u0161e, trajnostne prihodnosti. Natan\u010dneje bo projekt osnovan na me\u0161anih metodah raziskovalnega dela, vklju\u010dujo\u010d bibliometri\u010dne metode, ekonometri\u010dno modeliranje, klasi\u010dne deskriptivne statisti\u010dne metode ter \u0161tudije primerov.<br><br>Klju\u010dne besede: nizkooglji\u010dno kro\u017eno gospodarstvo, materialni in energetski tokovi, gospodarski sektorji, kazalniki, trajnostna regulativa, dru\u017ebena blaginja<br><br><strong>Sestava projektne skupine<\/strong><br><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"http:\/\/www.sicris.si\/public\/jqm\/prj.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=400&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=1&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;search_term=in%C5%A1titut%20za%20ekonomska%20raziskovanja&amp;id=17975&amp;slng=&amp;order_by=\" target=\"_blank\">sicris.si<\/a><br><br><strong>Faze projekta in njihova realizacija<\/strong><br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>Delovni sve\u017eenj 1: Vodenje in koordiniranje projekta ter diseminacija rezultatov (1. do 18. mesec)<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Notranja koordinacija in komunikacija z naro\u010dnikom (1. do 18. mesec)<\/li>\n\n\n\n<li>Vsebinsko in finan\u010dno poro\u010danje v skladu z zahtevami naro\u010dnika (12. mesec in 18. mesec)<\/li>\n\n\n\n<li>Objavljanje rezultatov dela v \u010dlankih oziroma prispevkih na znanstvenih, strokovnih in drugih sre\u010danjih (16. do 18. mesec)<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>Delovni sve\u017eenj 2: Analiza stanja \u2013 sistemskih ovir, materialnih in snovnih tokov v gospodarstvu, prakse malih in srednje velikih podjetij in navade potro\u0161nikov (1. do 15. mesec)<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Pregled podnebno-energetskih ciljev v EU in Sloveniji in identifikacija klju\u010dnih sistemskih ovir (1. do 3. mesec)<\/li>\n\n\n\n<li>Analiza materialnih, snovnih in energijskih tokov \u2013 ranljivi sektorji in sektorji s potencialom (1. do 6. mesec)<\/li>\n\n\n\n<li>Mednarodna primerjava najbolj\u0161ih praks doma in v tujini (5. do 11. mesec)<\/li>\n\n\n\n<li>Analiza potro\u0161ni\u0161kih navad (11. do 15. mesec)<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>Delovni sve\u017eenj 3: Oblikovanje predlogov sistemskih ukrepov, spodbud in aktivnosti ter opredelitev kazalnikov za doseganje ciljev nizkooglji\u010dnega kro\u017enega gospodarstva ter spremljanje njegovega doseganja (13. do 18. mesec)<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Predlog sistemskih in sektorskih ukrepov (13. do 18. mesec)<\/li>\n\n\n\n<li>Mo\u017enosti za anga\u017eiranje neprora\u010dunskih \/ alternativnih virov financiranja (13. do 17. mesec)<\/li>\n\n\n\n<li>Predlog kazalnikov za spremljanje u\u010dinkovitosti prehoda v nizkooglji\u010dno gospodarstvo na ravni podjetij (13. do 18. mesec)<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Bibliografske reference<\/strong><br><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/www.sicris.si\/public\/jqm\/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;opdescr=search&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=V5-1933\" target=\"_blank\">sicris.si<\/a><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>VedaDru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija Povzetek rezultatov projektaKratka predstavitev rezultatov Vsebinski opis projektaRazvoj nove razli\u010dice modela splo\u0161nega ravnovesja slovenskega gospodarstva bo izhajal iz zadnje razli\u010dice SloMod modela. SloMod sodi v skupino dinami\u010dnih multisektorskih modelov, saj obravnava gospodarstvo kot sistem medsebojno povezanih proizvodnih sektorjev. Zajema medsebojne povezave med posameznimi sektorji, ki nastajajo zaradi nakupov njihovih proizvodov in storitev, konkurenco za razpolo\u017eljive vire, kot so delo in kapital ter druge omejitve. Prav zato se lahko model uporablja za analizo posledic posameznih ukrepov tako na makro ravni kot tudi na ravni posameznega sektorja \u2013 podaja nam torej informacije o u\u010dinkih sprejetih ukrepov ekonomske politike in drugih sprememb na gospodarstvo kot celoto, proizvodnjo posameznih sektorjev, menjavo razli\u010dnih proizvodov, zaposlenost, cene proizvodov in druge v modelu zajete spremenljivke. Z zakonodajnega vidika sta Zaprtje zanke \u2013 akcijski na\u010drt EU za kro\u017eno gospodarstvo ter Strategija za plastiko, skupaj z razpolo\u017eljivimi finan\u010dnimi sredstvi, pomembna dokumenta na ravni EU, ki podpirata podjetja pri uresni\u010devanju njihovih nizkooglji\u010dnih ambicij. Poleg tega so za podjetja pomembne tudi druge evropske smernice, kot so npr. direktiva EU o odpadkih \/ embala\u017ei, znak EU za certificiranje okolju prijaznih storitev in izdelkov, metodologija za okoljski odtis izdelka in organizacijski okoljski odtis ter razli\u010dne finan\u010dne podpore (npr. EIB, EBRD). Tak\u0161na prizadevanja pa se podpirajo tudi na nacionalni in lokalni ravni z vklju\u010ditvijo podro\u010dja v nacionalne strate\u0161ke dokumente, kot je to Strategija razvoja Slovenije (SRS) 2030 ter financiranje razvojno-raziskovalne dejavnosti (npr. v sklopu Slovenske strategije pametne specializacije) in s sprejetjem strate\u0161kih podro\u010dnih dokumentov, kot sta npr. Energetski koncept Slovenije in Operativni program ukrepov zmanj\u0161anja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2020. Kljub temu pa \u0161e vedno obstajajo \u0161tevilne sistemske ovire, kot sta obdav\u010denje in ureditev iz\u010drpavanja surovin, ter pomanjkanje usklajevanja in integriranih na\u010drtov za recikliranje po celotni EU. S podobnimi izzivi se podjetja sre\u010dujejo tudi na nacionalni in lokalni politi\u010dni ravni, ki jih zaznamujeta \u0161ibka zakonodaja o ravnanju z odpadki ter pomanjkanje kazalnikov in eksplicitnih ciljev nizkooglji\u010dnega kro\u017enega gospodarstva. Posledi\u010dno so projekti kro\u017enega nizkooglji\u010dnega gospodarstva, ki predvidevajo uporabo novih tehnologij in poslovnih modelov, sami po sebi bolj tvegani in zato pogosto nezanimivi za banke oziroma niso vredni njihovega zaupanja. \u0160tevilni financerji ne poznajo koncepta kro\u017enega gospodarstva in te\u017eko ustrezno ocenijo tveganja in prilo\u017enosti, kar ovira financiranje teh projektov. Klju\u010dno je torej, da odlo\u010devalci razumejo ovire ter imajo pregled nad smernicami in predlogi, ki bodo olaj\u0161ali prehod v trajnostno prihodnost. Na osnovi prepoznanih potreb je namen projekta prispevati k uresni\u010devanju SRS 2030 in s tem pospe\u0161iti trajnostni razvoj ter izbolj\u0161ati konkuren\u010dni polo\u017eaj slovenskih podjetij, ki bodo v prihodnjih letih postala del bolj\u0161e, trajnostne prihodnosti. Natan\u010dneje bo projekt osnovan na me\u0161anih metodah raziskovalnega dela, vklju\u010dujo\u010d bibliometri\u010dne metode, ekonometri\u010dno modeliranje, klasi\u010dne deskriptivne statisti\u010dne metode ter \u0161tudije primerov. Klju\u010dne besede: nizkooglji\u010dno kro\u017eno gospodarstvo, materialni in energetski tokovi, gospodarski sektorji, kazalniki, trajnostna regulativa, dru\u017ebena blaginja Sestava projektne skupinesicris.si Faze projekta in njihova realizacija Delovni sve\u017eenj 1: Vodenje in koordiniranje projekta ter diseminacija rezultatov (1. do 18. mesec) Delovni sve\u017eenj 2: Analiza stanja \u2013 sistemskih ovir, materialnih in snovnih tokov v gospodarstvu, prakse malih in srednje velikih podjetij in navade potro\u0161nikov (1. do 15. mesec) Delovni sve\u017eenj 3: Oblikovanje predlogov sistemskih ukrepov, spodbud in aktivnosti ter opredelitev kazalnikov za doseganje ciljev nizkooglji\u010dnega kro\u017enega gospodarstva ter spremljanje njegovega doseganja (13. do 18. mesec) Bibliografske referencesicris.si<\/p>","protected":false},"featured_media":0,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_links_to":"","_links_to_target":""},"tip_projekta":[53],"program":[],"stanje_projekta":[64],"podrocje":[67],"class_list":["post-6747","projekti","type-projekti","status-publish","format-standard","hentry","tip_projekta-domaci-javni","stanje_projekta-zakljucen-projekt","podrocje-okolje-in-trajnostni-razvoj"],"acf":{"projekt":"","sifra_projekta":"CRP V5-1933","narocnik":"ARRS, MGRT","podrocje":"Okolje in trajnostni razvoj","trajanje_od":"1. 11. 2019 do 30. 4. 2021","letni_obseg":"0,75 FTE","vodja_projekta":"Kaja Primc","opis_projekta":""},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/6747","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/projekti"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/6747\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6747"}],"wp:term":[{"taxonomy":"tip_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tip_projekta?post=6747"},{"taxonomy":"program","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/program?post=6747"},{"taxonomy":"stanje_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/stanje_projekta?post=6747"},{"taxonomy":"podrocje","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/podrocje?post=6747"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}