{"id":6721,"date":"2021-10-01T00:00:54","date_gmt":"2021-10-01T00:00:54","guid":{"rendered":"https:\/\/ier.si\/?post_type=projekti&p=6721"},"modified":"2024-11-08T10:05:11","modified_gmt":"2024-11-08T10:05:11","slug":"k-zelenemu-okrevanju-modeliranje-ucinkov-politik-odziva-na-covid-19-na-gospodarstvo-in-emisije-toplogrednih-plinov","status":"publish","type":"projekti","link":"https:\/\/www.ier.si\/en\/projekti\/k-zelenemu-okrevanju-modeliranje-ucinkov-politik-odziva-na-covid-19-na-gospodarstvo-in-emisije-toplogrednih-plinov\/","title":{"rendered":"K zelenemu okrevanju: Modeliranje u\u010dinkov politik odziva na COVID-19 na gospodarstvo in emisije toplogrednih plinov"},"content":{"rendered":"

Veda<\/strong>
Dru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija<\/p>\n\n\n\n

Sodelujo\u010de RO<\/strong>
sicris.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Vsebinski opis projekta<\/strong>
Izbruh bolezni covid-19 decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem je preoblikoval \u017eivljenje in vedenje po vsem svetu. Posamezne vlade so uvedle karanteno in prepoved potovanja, da bi zajezile virus, kar je omejilo svobodo gibanja v predtem nepredstavljivem obsegu. Ti ukrepi so sicer upravi\u010deni z vidika javnega zdravja, vendar imajo hude gospodarske posledice. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi svetovno gospodarstvo leta 2020 upadlo za 4,9 %. Poleg tega naj bi leta 2021 svetovna rast zna\u0161ala 5,4 %, kar je za 6,5 odstotne to\u010dke manj od napovedi pred izbruhom pandemije covid-19. Slovensko gospodarstvo se bo leta 2020 verjetno skr\u010dilo za 6,7 % in se bo do leta 2021 pove\u010dalo za 5,2 % (IMF, 2020). Medtem ko covid-19 neposredno ogro\u017ea \u017eivljenje, kakr\u0161nega poznamo, pa to ni edini izziv, s katerim se soo\u010da \u010dlove\u0161tvo. Obstoje\u010di vzorci proizvodnje in porabe mo\u010dno ogro\u017eajo biolo\u0161ko zmogljivost Zemlje (Wackernagel & Beyers, 2019). S pove\u010danjem \u0161tevila svetovnega prebivalstva, urbanizacijo in modernizacijo se poraba energije hitro pove\u010duje, kar pove\u010duje tudi emisije toplogrednih plinov in vpliva na globalno podnebje (Lipson, Thatcher, Hart in Pitman, 2019), kar lahko na koncu povzro\u010di nepopravljivo \u0161kodo (Lenton, 2011).<\/p>\n\n\n\n

Za soo\u010danje z gospodarsko recesijo ter podnebnimi spremembami in okoljskimi vpra\u0161anji politiki zagovarjajo zelene politike in okolju prijazne pobude v okviru integriranega odziva na posledice pandemije covid-19 (Allan et al, 2020;. Lahcen et al., 2020). Poleg tega upanje za okolje vzbuja sporazum voditeljev EU o 1.074,3 milijarde evrov te\u017ekem dolgoro\u010dnem prora\u010dunu EU za obdobje 2021\u20132027, kot tudi o 750 milijard evrov vrednem instrumentu \u00bbNext Generation\u00ab za okrevanje po pandemiji covid-19 (Evropska komisija, 2020). Vendar pa je obseg prispevka v praksi odvisen od vzpostavljenega mehanizma za spremljanje in poro\u010danje o porabi sredstev, pa tudi od njihove dodelitve. Poleg tega po mnenju Rosenblooma in Markarda (2020) globoke dekarbonizacije ni mogo\u010de dose\u010di s preprosto optimizacijo obstoje\u010dih sistemov, temve\u010d le z njihovo radikalno preobrazbo. Zaradi tega znanstvenike, strokovnjake in oblikovalce politik pogosto zanima celovita in \u0161iroka analiza posebnih ukrepov, ki bi lahko ubla\u017eili obe krizi. Na \u017ealost je ve\u010dina teh ukrepov preu\u010dena le delno.<\/p>\n\n\n\n

Na podlagi predstavljenega izhodi\u0161\u010da in ugotovljenega problema je namen projekta podpreti zeleno okrevanje po pandemiji z razvojem dinami\u010dnega ve\u010dsektorskega modela izra\u010dunljivega splo\u0161nega ravnovesja (CGE) za analizo okolja v majhnem tr\u017enem gospodarstvu. Modeli CGE simulirajo delovanje tr\u017enega gospodarstva in so edinstveni v svoji zmo\u017enosti analiziranja u\u010dinkov odlo\u010ditev ekonomske politike, zlasti kadar ima politika makroekonomske u\u010dinke in posledice za sektorske dodelitve virov. Modeli CGE so bolj\u0161i od tradicionalnih makroekonomskih modelov, saj makroekonomski modeli ne morejo zajeti strukturnih u\u010dinkov \u0161okov politik. Modeli CGE so izrecno zasnovani tako, da zajemajo vse strukturne u\u010dinke, vklju\u010dno s spremembami relativnih cen, sestavo povpra\u0161evanja ter sektorsko proizvodnjo in zaposlenostjo. Glavno izhodi\u0161\u010de modelov CGE je, da je \u00bbstruktura\u00ab pomembna, zato izrecno upo\u0161tevajo delovanje ve\u010dsektorskega, ve\u010dtr\u017enega sistema splo\u0161nega ravnovesja, ki je podvr\u017een strukturni prilagoditvi \u2013 modeli CGE torej simulirajo transakcije v tr\u017enem gospodarstvu. Zajemajo interakcijo razli\u010dnih akterjev v gospodarstvu, vklju\u010dno z gospodinjstvi (kot potro\u0161niki, delavci in var\u010devalci), podjetji (kot proizvajalci, potro\u0161niki vmesnega blaga in vlagatelji), vlado (kot potro\u0161nik in posrednik za prenos) in preostalim svetom (kot potro\u0161niki izvoza, proizvajalci uvoza in ponudniki ali prejemniki mednarodnih kapitalskih tokov) (Burfisher, 2017; Lofgren, Lee in Robinson, 2002; McDougall & Golub, 2007; \u0160kotska vlada, 2016).<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Faze projekta in njihova realizacija<\/strong>
Delovni program sestavljajo \u0161tirje delovni paketi (WP). Gradi na znanstvenem delu s podro\u010dja okoljske ekonomije in ekonomskega modeliranja projektnega vodje, s \u010dimer je zagotovljena visoka kakovost opravljenega dela in dokon\u010danje opravil v predvidenem \u010dasovnem okviru. Obseg dejavnosti je \u0161irok in raznolik, namenjen doseganju zastavljenih ciljev projekta ter teoreti\u010dnemu in empiri\u010dnemu re\u0161evanju problema z ve\u010d razli\u010dnih znanstvenih vidikov. \u010casovni razpored izvedbe projekta je prikazan v spodnjem gantogramu. Projekt poteka v skladu s \u010dasovnico.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Bibliografske reference<\/strong>
sicris.si<\/a><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VedaDru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija Sodelujo\u010de ROsicris.si Vsebinski opis projektaIzbruh bolezni covid-19 decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem je preoblikoval \u017eivljenje in vedenje po vsem svetu. Posamezne vlade so uvedle karanteno in prepoved potovanja, da bi zajezile virus, kar je omejilo svobodo gibanja v predtem nepredstavljivem obsegu. Ti ukrepi so sicer upravi\u010deni z vidika javnega zdravja, vendar imajo hude gospodarske posledice. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi svetovno gospodarstvo leta 2020 upadlo za 4,9 %. Poleg tega naj bi leta 2021 svetovna rast zna\u0161ala 5,4 %, kar je za 6,5 odstotne to\u010dke manj od napovedi pred izbruhom pandemije covid-19. Slovensko gospodarstvo se bo leta 2020 verjetno skr\u010dilo za 6,7 % in se bo do leta 2021 pove\u010dalo za 5,2 % (IMF, 2020). Medtem ko covid-19 neposredno ogro\u017ea \u017eivljenje, kakr\u0161nega poznamo, pa to ni edini izziv, s katerim se soo\u010da \u010dlove\u0161tvo. Obstoje\u010di vzorci proizvodnje in porabe mo\u010dno ogro\u017eajo biolo\u0161ko zmogljivost Zemlje (Wackernagel & Beyers, 2019). S pove\u010danjem \u0161tevila svetovnega prebivalstva, urbanizacijo in modernizacijo se poraba energije hitro pove\u010duje, kar pove\u010duje tudi emisije toplogrednih plinov in vpliva na globalno podnebje (Lipson, Thatcher, Hart in Pitman, 2019), kar lahko na koncu povzro\u010di nepopravljivo \u0161kodo (Lenton, 2011). Za soo\u010danje z gospodarsko recesijo ter podnebnimi spremembami in okoljskimi vpra\u0161anji politiki zagovarjajo zelene politike in okolju prijazne pobude v okviru integriranega odziva na posledice pandemije covid-19 (Allan et al, 2020;. Lahcen et al., 2020). Poleg tega upanje za okolje vzbuja sporazum voditeljev EU o 1.074,3 milijarde evrov te\u017ekem dolgoro\u010dnem prora\u010dunu EU za obdobje 2021\u20132027, kot tudi o 750 milijard evrov vrednem instrumentu \u00bbNext Generation\u00ab za okrevanje po pandemiji covid-19 (Evropska komisija, 2020). Vendar pa je obseg prispevka v praksi odvisen od vzpostavljenega mehanizma za spremljanje in poro\u010danje o porabi sredstev, pa tudi od njihove dodelitve. Poleg tega po mnenju Rosenblooma in Markarda (2020) globoke dekarbonizacije ni mogo\u010de dose\u010di s preprosto optimizacijo obstoje\u010dih sistemov, temve\u010d le z njihovo radikalno preobrazbo. Zaradi tega znanstvenike, strokovnjake in oblikovalce politik pogosto zanima celovita in \u0161iroka analiza posebnih ukrepov, ki bi lahko ubla\u017eili obe krizi. Na \u017ealost je ve\u010dina teh ukrepov preu\u010dena le delno. Na podlagi predstavljenega izhodi\u0161\u010da in ugotovljenega problema je namen projekta podpreti zeleno okrevanje po pandemiji z razvojem dinami\u010dnega ve\u010dsektorskega modela izra\u010dunljivega splo\u0161nega ravnovesja (CGE) za analizo okolja v majhnem tr\u017enem gospodarstvu. Modeli CGE simulirajo delovanje tr\u017enega gospodarstva in so edinstveni v svoji zmo\u017enosti analiziranja u\u010dinkov odlo\u010ditev ekonomske politike, zlasti kadar ima politika makroekonomske u\u010dinke in posledice za sektorske dodelitve virov. Modeli CGE so bolj\u0161i od tradicionalnih makroekonomskih modelov, saj makroekonomski modeli ne morejo zajeti strukturnih u\u010dinkov \u0161okov politik. Modeli CGE so izrecno zasnovani tako, da zajemajo vse strukturne u\u010dinke, vklju\u010dno s spremembami relativnih cen, sestavo povpra\u0161evanja ter sektorsko proizvodnjo in zaposlenostjo. Glavno izhodi\u0161\u010de modelov CGE je, da je \u00bbstruktura\u00ab pomembna, zato izrecno upo\u0161tevajo delovanje ve\u010dsektorskega, ve\u010dtr\u017enega sistema splo\u0161nega ravnovesja, ki je podvr\u017een strukturni prilagoditvi \u2013 modeli CGE torej simulirajo transakcije v tr\u017enem gospodarstvu. Zajemajo interakcijo razli\u010dnih akterjev v gospodarstvu, vklju\u010dno z gospodinjstvi (kot potro\u0161niki, delavci in var\u010devalci), podjetji (kot proizvajalci, potro\u0161niki vmesnega blaga in vlagatelji), vlado (kot potro\u0161nik in posrednik za prenos) in preostalim svetom (kot potro\u0161niki izvoza, proizvajalci uvoza in ponudniki ali prejemniki mednarodnih kapitalskih tokov) (Burfisher, 2017; Lofgren, Lee in Robinson, 2002; McDougall & Golub, 2007; \u0160kotska vlada, 2016). Faze projekta in njihova realizacijaDelovni program sestavljajo \u0161tirje delovni paketi (WP). Gradi na znanstvenem delu s podro\u010dja okoljske ekonomije in ekonomskega modeliranja projektnega vodje, s \u010dimer je zagotovljena visoka kakovost opravljenega dela in dokon\u010danje opravil v predvidenem \u010dasovnem okviru. Obseg dejavnosti je \u0161irok in raznolik, namenjen doseganju zastavljenih ciljev projekta ter teoreti\u010dnemu in empiri\u010dnemu re\u0161evanju problema z ve\u010d razli\u010dnih znanstvenih vidikov. \u010casovni razpored izvedbe projekta je prikazan v spodnjem gantogramu. Projekt poteka v skladu s \u010dasovnico. Bibliografske referencesicris.si<\/p>","protected":false},"featured_media":0,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_links_to":"","_links_to_target":""},"tip_projekta":[53],"program":[],"stanje_projekta":[64],"podrocje":[67],"class_list":["post-6721","projekti","type-projekti","status-publish","format-standard","hentry","tip_projekta-domaci-javni","stanje_projekta-zakljucen-projekt","podrocje-okolje-in-trajnostni-razvoj"],"acf":{"projekt":"","sifra_projekta":"TP Z5-3218","narocnik":"ARRS","podrocje":"Okolje in trajnostni razvoj","trajanje_od":"1. 10. 2021 do 30. 9. 2023","letni_obseg":"1 FTE","vodja_projekta":"Miha Dominko","opis_projekta":""},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/6721","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/projekti"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/6721\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9832,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/6721\/revisions\/9832"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6721"}],"wp:term":[{"taxonomy":"tip_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tip_projekta?post=6721"},{"taxonomy":"program","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/program?post=6721"},{"taxonomy":"stanje_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/stanje_projekta?post=6721"},{"taxonomy":"podrocje","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/podrocje?post=6721"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}