{"id":4741,"date":"2022-10-01T00:01:25","date_gmt":"2022-10-01T00:01:25","guid":{"rendered":"https:\/\/ier.si\/?post_type=projekti&#038;p=4741"},"modified":"2026-03-19T08:49:33","modified_gmt":"2026-03-19T08:49:33","slug":"integriran-pristop-za-hkratno-resevanje-okoljske-in-gospodarske-krize","status":"publish","type":"projekti","link":"https:\/\/www.ier.si\/en\/projekti\/integriran-pristop-za-hkratno-resevanje-okoljske-in-gospodarske-krize\/","title":{"rendered":"Integriran pristop za hkratno re\u0161evanje okoljske in gospodarske krize"},"content":{"rendered":"<p class=\"has-white-color has-text-color\"><strong>Veda<\/strong><br>Dru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sodelujo\u010de RO<\/strong><br><a href=\"https:\/\/cris.cobiss.net\/ecris\/si\/sl\/project\/20156\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">sicris.si<\/a><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Vsebinski opis projekta<\/strong><br><em>Ozadje in motivacija.<\/em>&nbsp;Boj proti podnebnim spremembam, podobno kot boj proti trenutni pandemiji, je edinstvena misija sodobne dru\u017ebe. Nobena generacija tega \u0161e ni do\u017eivela, zato krivulja u\u010denja \u0161e ni znana. Za re\u0161evanje tako kompleksnega vpra\u0161anja mora biti \u010dlove\u0161tvo odprto za dinami\u010dne, usklajene in inovativne re\u0161itve. Medtem ko si nosilci odlo\u010danja prizadevajo za ustrezen odziv na koronavirusno krizo in globoko, morda dolgotrajno recesijo, ki sledi, jih znanstveniki pozivajo, naj izkoristijo prilo\u017enost za pospe\u0161itev napredka k bla\u017eenju podnebnih sprememb, ki so v teh \u010dasih pogosto spregledana, a resna gro\u017enja za \u010dlove\u0161tvo.<\/p>\n\n\n\n<p><em>Raziskovalni problem.<\/em>&nbsp;Krizno upravljanje zahteva posebne politike s strate\u0161ko vizijo. Prav zato je v \u010dasu krize la\u017eje slediti dolgoro\u010dnim ciljem kot v obi\u010dajnih okoli\u0161\u010dinah. Vendar trenutne raziskave ka\u017eejo pomanjkanje politi\u010dnega pristopa, ki bi integriral gospodarski in okoljski vidik v \u010dasu krize. Brez enotnega politi\u010dnega koncepta pa so tudi dr\u017eave \u010dlanice EU bolj naklonjene gospodarskemu okrevanju, manj pa obvladovanju krize okolja.<\/p>\n\n\n\n<p><em>Cilji projekta.<\/em>&nbsp;Osnovni namen projekta je razviti celovit nabor znanstvenih orodij za korenit politi\u010dno-sistemski prehod v zeleno in odporno gospodarstvo prihodnosti. Projekt bo prispeval k doseganju splo\u0161nih ciljev: (1) Znatno zmanj\u0161anje okoljskih pritiskov s premiki v oblikovanju politike, regulaciji in vedenju (2) Ozave\u0161\u010denost o akutni okoljski krizi kot spregledanem sestavnem delu okrevanja gospodarstva po pandemiji.<\/p>\n\n\n\n<p><em>Metode.<\/em>&nbsp;Za doseganje zastavljenih ciljev je obseg dejavnosti in metod namerno \u0161irok in raznolik. To omogo\u010da teoreti\u010dno in empiri\u010dno obravnavo problema z ve\u010d razli\u010dnih vidikov in treh \u010dasovnih dimenzij (preteklost, sedanjost in prihodnost). Uporabljen bo ve\u010dmetodni me\u0161ani pristop (napredne kvantitativne in kvalitativne metode), s poudarkom na prilagoditvi obstoje\u010de teorije o integraciji okoljske politike in na poglobljenih, na empiriji utemeljenih spoznanjih glede u\u010dinkovitosti okoljske politike v pretekli krizi. S tak\u0161nim pristopom je mo\u010d razlo\u017eiti in dokazati u\u010dinkovitost integriranega politi\u010dnega pristopa, ki temelji na na\u010delih dobrega upravljanja in u\u010dinkovitega obve\u0161\u010danja \u0161ir\u0161e javnosti za trajnostno prihodnost.<\/p>\n\n\n\n<p><em>Prispevek.<\/em>&nbsp;V projektu bomo sistemati\u010dno ugotovili, kje je prese\u010di\u0161\u010de med ukrepi obnove gospodarstva in okoljsko oziroma podnebno politiko. Nadgradili bomo obstoje\u010di teoreti\u010dni model integracije politik z upo\u0161tevanjem Evropskega zelenega dogovora in proti-kriznih ukrepov. Nadalje, bomo ugotovili, kaj je in kaj ni delovalo v pretekli finan\u010dni krizi v smislu bla\u017eenja u\u010dinkov krize in napredovanja dru\u017ebe na nizkooglji\u010dni poti. Poleg tega bomo razvili izvirni indeks za ocenjevanje povezav med okoljsko politiko, kakovostjo okolja in gospodarsko rastjo med in po krizi. Osredoto\u010dili se bomo tudi na trajnostno na\u010drtovanje prora\u010duna. Na koncu bomo analizirali premike v vedenju potro\u0161nikov med pandemijo v podporo trajnostnemu razvoju in pripravili komunikacijsko podporo za spodbujanje trajnostne politike kot protipandemi\u010dne politike.<\/p>\n\n\n\n<p><em>Klju\u010dne besede:<\/em>&nbsp;trajnost; podnebni ukrepi; o\u017eivljanje gospodarstva; kriza, integracija okoljske politike; Evropski zeleni dogovor; trajnostno na\u010drtovanje prora\u010duna; NextGeneration EU; trajnostno vedenje; strate\u0161ko komuniciranje; napredna statistika; napredne kvalitativne primerjalne metode<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sestava projektne skupine<\/strong><br><a href=\"https:\/\/cris.cobiss.net\/ecris\/si\/sl\/project\/20156\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">sicris.si<\/a><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Faze projekta in njihova realizacija<\/strong><br>Na\u010drt dela je sestavljen iz \u0161estih delovnih sve\u017enjev (DS), katerih aktivnosti potekajo preko treh let. Prvi DS se nana\u0161a na vodenje projekta, zadnji DS pa na diseminacijo rezultatov. DS 2 do DS 5 so vsebinske faze, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Okvirna vsebina vseh DS je prikazana na spodnji sliki.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large is-resized\"><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"440\" src=\"https:\/\/ier.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/kris_slika_faz-1024x440.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-6682\" style=\"width:768px;height:330px\" srcset=\"https:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/kris_slika_faz-1024x440.png 1024w, https:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/kris_slika_faz-300x129.png 300w, https:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/kris_slika_faz-768x330.png 768w, https:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/kris_slika_faz.png 1316w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p><strong><em>Prva faza (DS 2)<\/em><\/strong>: Znanstveno-raziskovalni forum o sinergijah in kompromisih med okoljsko politiko in odzivi na gospodarsko krizo (1. do 12. mesec, realizirano)<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>\u00bbZemljevid raziskav\u00ab o oblikovanju politik na podro\u010dju okolja in o\u017eivitve gospodarstva: 1. do 6. mesec<\/li>\n\n\n\n<li>Razvoj teorije z novimi perspektivami u\u010dinkovitega pristopa podnebne politike sredi krize: 4. do 12. mesec<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong><em>Druga faza (DS 3)<\/em><\/strong>: Oblikovanje politike na podlagi dokazov: spoznanja iz zadnje finan\u010dne krize (13. do 27. mesec, realizirano)<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Razvoj dvodelnega indeksa uspe\u0161nosti okoljske politike (EPPI): 13. do 21. mesec<\/li>\n\n\n\n<li>Mednarodna primerjalna analiza EPPI med krizo in po njej: 16. do 27. mesec<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong><em>Tretja faza (DS 4)<\/em><\/strong>: Spodbujanje sprememb v javni upravi: Prilo\u017enosti za trajnostni prora\u010dun (10. do 33. mesec, realizirano)<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Teoreti\u010dne podlage za oblikovanje trajnostnega (okoljski) prora\u010duna: 10. do 21. mesec<\/li>\n\n\n\n<li>Trajnostno na\u010drtovanje prora\u010duna kot orodje za povezovanje trajnostnih in drugih politik: 25. do 33. mesec<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong><em>\u010cetrta faza (DS 5)<\/em><\/strong>: Spodbujanje spremembe vedenja: Javna komunikacija in vedenjski premiki v podporo trajnostnemu razvoju (1. do 33. mesec, realizirano)<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Sistemati\u010den pregled znanja o trajnostnem vedenju potro\u0161nikov: 10. do 18. mesec<\/li>\n\n\n\n<li>Analiza premikov vedenja sodobnega potro\u0161nika v podporo trajnostnemu razvoju: 1. do 9. mesec<\/li>\n\n\n\n<li>Komunikacijska podpora javnosti: 22. do 33. mesec<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Bibliografske reference<\/strong><br>Povezava na SICRIS: <a href=\"https:\/\/cris.cobiss.net\/ecris\/si\/sl\/project\/20156\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">sicris.si<\/a><br>Povezave na objavljene \u010dlanke in prispevke:<br><a href=\"https:\/\/link.springer.com\/article\/10.1007\/s10668-023-03789-7\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/link.springer.com\/article\/10.1007\/s10668-023-03789-7<\/a><br><a href=\"https:\/\/www.tandfonline.com\/doi\/full\/10.1080\/02650487.2022.2144035\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/www.tandfonline.com\/doi\/full\/10.1080\/02650487.2022.2144035<\/a><br><a href=\"https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S2666188824002041\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S2666188824002041<\/a><br><a href=\"https:\/\/www.nispa.org\/files\/conferences\/2023\/e-proceedings\/system_files\/papers\/Lah_et_al_2023_Green_budgeting_article.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/www.nispa.org\/files\/conferences\/2023\/e-proceedings\/system_files\/papers\/Lah_et_al_2023_Green_budgeting_article.pdf<\/a><br><a href=\"https:\/\/hrcak.srce.hr\/file\/448845\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/hrcak.srce.hr\/file\/448845<\/a><br><a href=\"https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/abs\/pii\/S0959652625006249\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/abs\/pii\/S0959652625006249<\/a><br><a href=\"https:\/\/journals.sagepub.com\/doi\/10.1177\/21582440251367893\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/journals.sagepub.com\/doi\/10.1177\/21582440251367893<\/a><br><a href=\"https:\/\/www.ef.uni-lj.si\/assets\/Zaloznistvo\/Raziskovalne-publikacije\/Znanstvene-monografije\/Trajnostna-stalisca-in-vedenje-porabnikov.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/www.ef.uni-lj.si\/assets\/Zaloznistvo\/Raziskovalne-publikacije\/Znanstvene-monografije\/Trajnostna-stalisca-in-vedenje-porabnikov.pdf<\/a><br><a href=\"https:\/\/www.ef.uni-lj.si\/assets\/Zaloznistvo\/Raziskovalne-publikacije\/Znanstvene-monografije\/Gospodarske-druzbene-in-tehnoloske-perspektive-zelenega-in-digitalnega-prehoda-Slovenije.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/www.ef.uni-lj.si\/assets\/Zaloznistvo\/Raziskovalne-publikacije\/Znanstvene-monografije\/Gospodarske-druzbene-in-tehnoloske-perspektive-zelenega-in-digitalnega-prehoda-Slovenije.pdf<\/a><br><a href=\"https:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/monografija_03-2024.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">https:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/monografija_03-2024.pdf<\/a><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Financer<\/strong><br><a href=\"https:\/\/www.aris-rs.si\/sl\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS<\/a><\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large is-resized\"><a href=\"https:\/\/www.aris-rs.si\/sl\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\"><img decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"215\" src=\"https:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/ARISLogoSlo-1-1024x215.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-9110\" style=\"width:430px\"\/><\/a><\/figure>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>VedaDru\u017eboslovne vede \/ Ekonomija Sodelujo\u010de ROsicris.si Vsebinski opis projektaOzadje in motivacija.&nbsp;Boj proti podnebnim spremembam, podobno kot boj proti trenutni pandemiji, je edinstvena misija sodobne dru\u017ebe. Nobena generacija tega \u0161e ni do\u017eivela, zato krivulja u\u010denja \u0161e ni znana. Za re\u0161evanje tako kompleksnega vpra\u0161anja mora biti \u010dlove\u0161tvo odprto za dinami\u010dne, usklajene in inovativne re\u0161itve. Medtem ko si nosilci odlo\u010danja prizadevajo za ustrezen odziv na koronavirusno krizo in globoko, morda dolgotrajno recesijo, ki sledi, jih znanstveniki pozivajo, naj izkoristijo prilo\u017enost za pospe\u0161itev napredka k bla\u017eenju podnebnih sprememb, ki so v teh \u010dasih pogosto spregledana, a resna gro\u017enja za \u010dlove\u0161tvo. Raziskovalni problem.&nbsp;Krizno upravljanje zahteva posebne politike s strate\u0161ko vizijo. Prav zato je v \u010dasu krize la\u017eje slediti dolgoro\u010dnim ciljem kot v obi\u010dajnih okoli\u0161\u010dinah. Vendar trenutne raziskave ka\u017eejo pomanjkanje politi\u010dnega pristopa, ki bi integriral gospodarski in okoljski vidik v \u010dasu krize. Brez enotnega politi\u010dnega koncepta pa so tudi dr\u017eave \u010dlanice EU bolj naklonjene gospodarskemu okrevanju, manj pa obvladovanju krize okolja. Cilji projekta.&nbsp;Osnovni namen projekta je razviti celovit nabor znanstvenih orodij za korenit politi\u010dno-sistemski prehod v zeleno in odporno gospodarstvo prihodnosti. Projekt bo prispeval k doseganju splo\u0161nih ciljev: (1) Znatno zmanj\u0161anje okoljskih pritiskov s premiki v oblikovanju politike, regulaciji in vedenju (2) Ozave\u0161\u010denost o akutni okoljski krizi kot spregledanem sestavnem delu okrevanja gospodarstva po pandemiji. Metode.&nbsp;Za doseganje zastavljenih ciljev je obseg dejavnosti in metod namerno \u0161irok in raznolik. To omogo\u010da teoreti\u010dno in empiri\u010dno obravnavo problema z ve\u010d razli\u010dnih vidikov in treh \u010dasovnih dimenzij (preteklost, sedanjost in prihodnost). Uporabljen bo ve\u010dmetodni me\u0161ani pristop (napredne kvantitativne in kvalitativne metode), s poudarkom na prilagoditvi obstoje\u010de teorije o integraciji okoljske politike in na poglobljenih, na empiriji utemeljenih spoznanjih glede u\u010dinkovitosti okoljske politike v pretekli krizi. S tak\u0161nim pristopom je mo\u010d razlo\u017eiti in dokazati u\u010dinkovitost integriranega politi\u010dnega pristopa, ki temelji na na\u010delih dobrega upravljanja in u\u010dinkovitega obve\u0161\u010danja \u0161ir\u0161e javnosti za trajnostno prihodnost. Prispevek.&nbsp;V projektu bomo sistemati\u010dno ugotovili, kje je prese\u010di\u0161\u010de med ukrepi obnove gospodarstva in okoljsko oziroma podnebno politiko. Nadgradili bomo obstoje\u010di teoreti\u010dni model integracije politik z upo\u0161tevanjem Evropskega zelenega dogovora in proti-kriznih ukrepov. Nadalje, bomo ugotovili, kaj je in kaj ni delovalo v pretekli finan\u010dni krizi v smislu bla\u017eenja u\u010dinkov krize in napredovanja dru\u017ebe na nizkooglji\u010dni poti. Poleg tega bomo razvili izvirni indeks za ocenjevanje povezav med okoljsko politiko, kakovostjo okolja in gospodarsko rastjo med in po krizi. Osredoto\u010dili se bomo tudi na trajnostno na\u010drtovanje prora\u010duna. Na koncu bomo analizirali premike v vedenju potro\u0161nikov med pandemijo v podporo trajnostnemu razvoju in pripravili komunikacijsko podporo za spodbujanje trajnostne politike kot protipandemi\u010dne politike. Klju\u010dne besede:&nbsp;trajnost; podnebni ukrepi; o\u017eivljanje gospodarstva; kriza, integracija okoljske politike; Evropski zeleni dogovor; trajnostno na\u010drtovanje prora\u010duna; NextGeneration EU; trajnostno vedenje; strate\u0161ko komuniciranje; napredna statistika; napredne kvalitativne primerjalne metode Sestava projektne skupinesicris.si Faze projekta in njihova realizacijaNa\u010drt dela je sestavljen iz \u0161estih delovnih sve\u017enjev (DS), katerih aktivnosti potekajo preko treh let. Prvi DS se nana\u0161a na vodenje projekta, zadnji DS pa na diseminacijo rezultatov. DS 2 do DS 5 so vsebinske faze, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Okvirna vsebina vseh DS je prikazana na spodnji sliki. Prva faza (DS 2): Znanstveno-raziskovalni forum o sinergijah in kompromisih med okoljsko politiko in odzivi na gospodarsko krizo (1. do 12. mesec, realizirano) Druga faza (DS 3): Oblikovanje politike na podlagi dokazov: spoznanja iz zadnje finan\u010dne krize (13. do 27. mesec, realizirano) Tretja faza (DS 4): Spodbujanje sprememb v javni upravi: Prilo\u017enosti za trajnostni prora\u010dun (10. do 33. mesec, realizirano) \u010cetrta faza (DS 5): Spodbujanje spremembe vedenja: Javna komunikacija in vedenjski premiki v podporo trajnostnemu razvoju (1. do 33. mesec, realizirano) Bibliografske referencePovezava na SICRIS: sicris.siPovezave na objavljene \u010dlanke in prispevke:https:\/\/link.springer.com\/article\/10.1007\/s10668-023-03789-7https:\/\/www.tandfonline.com\/doi\/full\/10.1080\/02650487.2022.2144035https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S2666188824002041https:\/\/www.nispa.org\/files\/conferences\/2023\/e-proceedings\/system_files\/papers\/Lah_et_al_2023_Green_budgeting_article.pdfhttps:\/\/hrcak.srce.hr\/file\/448845https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/abs\/pii\/S0959652625006249https:\/\/journals.sagepub.com\/doi\/10.1177\/21582440251367893https:\/\/www.ef.uni-lj.si\/assets\/Zaloznistvo\/Raziskovalne-publikacije\/Znanstvene-monografije\/Trajnostna-stalisca-in-vedenje-porabnikov.pdfhttps:\/\/www.ef.uni-lj.si\/assets\/Zaloznistvo\/Raziskovalne-publikacije\/Znanstvene-monografije\/Gospodarske-druzbene-in-tehnoloske-perspektive-zelenega-in-digitalnega-prehoda-Slovenije.pdfhttps:\/\/www.ier.si\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/monografija_03-2024.pdf FinancerJavna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS<\/p>","protected":false},"featured_media":0,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_links_to":"","_links_to_target":""},"tip_projekta":[53],"program":[],"stanje_projekta":[64],"podrocje":[67],"class_list":["post-4741","projekti","type-projekti","status-publish","format-standard","hentry","tip_projekta-domaci-javni","stanje_projekta-zakljucen-projekt","podrocje-okolje-in-trajnostni-razvoj"],"acf":{"projekt":"KRIS","sifra_projekta":"TP J5\u20134576","narocnik":"ARRS","podrocje":"Okolje in trajnostni razvoj","trajanje_od":"1. 10. 2022 do 30. 9. 2025","letni_obseg":"1,63 FTE","vodja_projekta":"Renata Slabe Erker","opis_projekta":""},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/4741","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/projekti"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/4741\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11029,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/projekti\/4741\/revisions\/11029"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4741"}],"wp:term":[{"taxonomy":"tip_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tip_projekta?post=4741"},{"taxonomy":"program","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/program?post=4741"},{"taxonomy":"stanje_projekta","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/stanje_projekta?post=4741"},{"taxonomy":"podrocje","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ier.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/podrocje?post=4741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}